Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan

03.10.2015


Čeh ANTONIN CHRÁSKA se je v mladosti ukvarjal z družinskim poklicem – tkalstvom, nato pa je konec 19. stoletja v Nemčiji in na Škotskem študiral teologijo. Tam si je pridobil temeljito znanje svetega pisma ter grščine in hebrejščine, govoril pa je tudi nemško in angleško. Kot prostestantski pastor se je v Nemčiji zbližal s slovenskimi izseljenci, po večini rudarji, se naučil slovenščine in se odločil za misijonarsko delo na Slovenskem. K nam je prihajal občasno, od leta 1904 do 1922 pa je v Ljubljani tudi živel.
V slovenščini je pisal teološke razprave in se posvetil prevajanju. Tako so leta 1908 v Ljubljani izšli prevodi z naslovi “Svetega Lukeža evangelij”, “Novi zakon gospoda in zveličarja našega Jezusa Kristusa” in “Psalmi”, leta 1914 pa je izdal svoje življenjsko delo “Sveto pismo Starega in Novega zakona”. Z njim je Chráska postal prvi po Juriju Dalmatinu, ki je opravil prevod celotnega svetega pisma v slovenščino in ki je za izhodišče imel izvirno biblično besedilo v hebrejščini in grščini. Delo je izšlo v celoviti, enoknjižni izdaji. Antonin Chráska se je rodil na današnji dan leta 1868 v Horní Radechoví na Češkem.
—–
Slovenščina je že zelo zgodaj oblikovala tudi osnovne izraze za vojskovanje. Podobni so bili besedam v drugih slovanskih jezikih, nekateri pa so bili povzeti tudi po drugih jezikih. Prvi naši vojaški izrazi izvirajo iz časa po velikem kmečkem uporu leta 1515, za utemeljitelja sodobnega slovenskega vojaškega izrazoslovja pa štejemo majorja ANDREJA KOMELA, plemenitega Sočebrana, ki se je rodil na današnji dan leta 1829 v Solkanu. Kot častnik avstrijske vojske je kmalu spoznal, kako pomembno je poznati jezik in zapovedi v slovenščini. Prevajanja in poučevanja se je lotil kot vojak in zaveden Slovenec. Tako je že leta 1873 izšla njegova “Bojna služba”, dve leti pozneje “Službeni reglement ali službeni pravilnik”, ter “Nova puška”, besedilo, v katerem je po slovensko poimenoval vsak pomembnejši del tega orožja. Leta 1879 je Andreju Komelu cesar podelil plemiški naslov.
—–
Jezikoslovec in etnolog RADO LENČEK je študiral v Ljubljani in Padovi v Italiji, po preselitvi v Združene države Amerike leta 1956 pa je študij nadaljeval na čikaški in harvardski univerzi; na tej je tudi doktoriral. Od leta 1965 je bil profesor za slovansko jezikoslovje na kolumbijski univerzi in tudi predstojnik slavističnega oddelka. Bil je član newyorške akademije znanosti, več jezikovnih društev v Evropi, od leta 1991 pa tudi dopisni zunanji član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Bil je pobudnik za ustanovitev Družbe za slovenske študije in deset let njen predsednik.
V svojem obsežnem slavističnem in etnološkem delu je uveljavljal načela modernega jezikoslovja, pomemben pa je tudi njegov prispevek k razvoju slovenistike kot samostojne znanstvene vede v Združenih državah Amerike. Za svoje raziskovalno delo je dobil naslov “častni ambasador Republike Slovenije v znanosti”. Rado Lenček se je rodil na današnji dan leta 1921 v Mirni na Dolenjskem.
—–
Pesnik, režiser in filmski publicist FRANCE KOSMAČ se je rodil na današnji dan leta 1922 v Ljubljani. V partizanih, pri katerih je imel od leta 1943, ko je prišel iz italijanske internacije, različne kulturniško-propagandne naloge, je izdal ciklostirani pesniški zbirki “Pred pomladjo” in “Partizanski soneti”. S povojnima zbirkama “Kurent in smrt” ter “Dom v vesolju” se je približal intimizmu, nato pa se je vse bolj posvečal filmu: urejal je filmski Obzornik in kot scenarist, režiser in tudi montažer posnel približno 40 kratkih, predvsem dokumetarnih filmov. France Kosmač je režiral tudi celovečerne filme “Dobri stari pianino”, “Ti loviš”, “Lucija” in “Peta zaseda”.


Na današnji dan

6245 epizod

Na današnji dan

6245 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan

03.10.2015


Čeh ANTONIN CHRÁSKA se je v mladosti ukvarjal z družinskim poklicem – tkalstvom, nato pa je konec 19. stoletja v Nemčiji in na Škotskem študiral teologijo. Tam si je pridobil temeljito znanje svetega pisma ter grščine in hebrejščine, govoril pa je tudi nemško in angleško. Kot prostestantski pastor se je v Nemčiji zbližal s slovenskimi izseljenci, po večini rudarji, se naučil slovenščine in se odločil za misijonarsko delo na Slovenskem. K nam je prihajal občasno, od leta 1904 do 1922 pa je v Ljubljani tudi živel.
V slovenščini je pisal teološke razprave in se posvetil prevajanju. Tako so leta 1908 v Ljubljani izšli prevodi z naslovi “Svetega Lukeža evangelij”, “Novi zakon gospoda in zveličarja našega Jezusa Kristusa” in “Psalmi”, leta 1914 pa je izdal svoje življenjsko delo “Sveto pismo Starega in Novega zakona”. Z njim je Chráska postal prvi po Juriju Dalmatinu, ki je opravil prevod celotnega svetega pisma v slovenščino in ki je za izhodišče imel izvirno biblično besedilo v hebrejščini in grščini. Delo je izšlo v celoviti, enoknjižni izdaji. Antonin Chráska se je rodil na današnji dan leta 1868 v Horní Radechoví na Češkem.
—–
Slovenščina je že zelo zgodaj oblikovala tudi osnovne izraze za vojskovanje. Podobni so bili besedam v drugih slovanskih jezikih, nekateri pa so bili povzeti tudi po drugih jezikih. Prvi naši vojaški izrazi izvirajo iz časa po velikem kmečkem uporu leta 1515, za utemeljitelja sodobnega slovenskega vojaškega izrazoslovja pa štejemo majorja ANDREJA KOMELA, plemenitega Sočebrana, ki se je rodil na današnji dan leta 1829 v Solkanu. Kot častnik avstrijske vojske je kmalu spoznal, kako pomembno je poznati jezik in zapovedi v slovenščini. Prevajanja in poučevanja se je lotil kot vojak in zaveden Slovenec. Tako je že leta 1873 izšla njegova “Bojna služba”, dve leti pozneje “Službeni reglement ali službeni pravilnik”, ter “Nova puška”, besedilo, v katerem je po slovensko poimenoval vsak pomembnejši del tega orožja. Leta 1879 je Andreju Komelu cesar podelil plemiški naslov.
—–
Jezikoslovec in etnolog RADO LENČEK je študiral v Ljubljani in Padovi v Italiji, po preselitvi v Združene države Amerike leta 1956 pa je študij nadaljeval na čikaški in harvardski univerzi; na tej je tudi doktoriral. Od leta 1965 je bil profesor za slovansko jezikoslovje na kolumbijski univerzi in tudi predstojnik slavističnega oddelka. Bil je član newyorške akademije znanosti, več jezikovnih društev v Evropi, od leta 1991 pa tudi dopisni zunanji član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Bil je pobudnik za ustanovitev Družbe za slovenske študije in deset let njen predsednik.
V svojem obsežnem slavističnem in etnološkem delu je uveljavljal načela modernega jezikoslovja, pomemben pa je tudi njegov prispevek k razvoju slovenistike kot samostojne znanstvene vede v Združenih državah Amerike. Za svoje raziskovalno delo je dobil naslov “častni ambasador Republike Slovenije v znanosti”. Rado Lenček se je rodil na današnji dan leta 1921 v Mirni na Dolenjskem.
—–
Pesnik, režiser in filmski publicist FRANCE KOSMAČ se je rodil na današnji dan leta 1922 v Ljubljani. V partizanih, pri katerih je imel od leta 1943, ko je prišel iz italijanske internacije, različne kulturniško-propagandne naloge, je izdal ciklostirani pesniški zbirki “Pred pomladjo” in “Partizanski soneti”. S povojnima zbirkama “Kurent in smrt” ter “Dom v vesolju” se je približal intimizmu, nato pa se je vse bolj posvečal filmu: urejal je filmski Obzornik in kot scenarist, režiser in tudi montažer posnel približno 40 kratkih, predvsem dokumetarnih filmov. France Kosmač je režiral tudi celovečerne filme “Dobri stari pianino”, “Ti loviš”, “Lucija” in “Peta zaseda”.


01.09.2023

6. september - pred 100 leti (1923) se je rodil zadnji YU kralj Peter II.

Drugi slovenski tabor tudi o lastni univerzi Ustanovitelj laboratorija za medicinsko elektroniko in biokibernetiko Zborovanje na Okroglici *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


01.09.2023

5. september - 75 let hidroeletrarne Mariborski otok (1948)

Društvo za preučevanje zgodovine Strokovnjak za umetnost med gotiko in barokom Operni pevec – mojster basovskih vlog *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


01.09.2023

4. september - Silvan Furlan (1953) snovalec prvega umetniškega kinematografa pri nas

Pisatelj in naravoslovec Škof preselil škofijski sedež ob Dravi navzdol Kamniška izjava iz leta 1938 – še vedno aktualna


27.08.2023

3. september - ko je Postojna mesto postala (1909)

Nobelova nagrada za ljubljanskega gimnazijca Prvi »vzorčni velesejem« v Ljubljani Prelomna stvaritev v zgodovini našega gledališča


27.08.2023

2. september - agronom Viktor Repanšek (1913) in nove sorte krompirja

Državni zakonik v slovenščini Dar odrskega nastopanja in razvita pevska tehnika Literarni zgodovinar in »Jutro pozabljenih« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


27.08.2023

1. september - pred 100 leti (1923) se je v Puconcih rodil književnik Frank Bükvič

Radio spregovoril slovensko Pesnik odločno proti unitarizmu v šolstvu 30 let odprtja Škofijske klasične gimnazije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


27.08.2023

31. avgust - »Vranov let v svobodo« s partizansko pomočjo (1944)

Duhovnik z življenjem plačal pomoč upornikom proti nacizmu Organizacija TIGR proti fašizmu Poseben zven orgel pod žensko roko


27.08.2023

30. avgust - 1400 let od kronanja kralja Sama (623)

Strokovnjak za urejanje hudournih vodotokov Pravnik iz Slovenske Bistrice – minister v dunajski vladi Šest desetletij novinarsko v svetovni politiki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


27.08.2023

29. avgust - slovenski pilot, junak slovaške vstaje leta 1944

Desetletja glasbenega ustvarjanja Sporočila Bogojinske resolucije "V Kraljestvu Zlatoroga"


27.08.2023

28. avgust - sporočilo Bogojinske resolucije (1926)

Desetletja glasbenega ustvarjanja "V Kraljestvu Zlatoroga" Slovenski pilot – junak slovaške vstaje leta 1944


20.08.2023

27. avgust - Aci Bertoncelj (1939) mojster tehničnega obvladovanja klavirske igre

Prva Slovenka z doktoratom iz naravoslovja O državni pripadnosti Celovške kotline naj odloči plebiscit Škofja Loka dobi muzej *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


20.08.2023

26. avgust - Boris Pahor(1913) "za svobodo smo plačali visoko ceno"

Štirje srčni možje vrh Triglava in dosežek 200 let pozneje Topniški častnik z redom Marije Terezije Prvi slovenski deželni glavar na Krajnskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


20.08.2023

25. avgust - Robert Stolz(1880) od mariborskega do svetovnih odrov

Med notarskim in naravoslovnim delom Soustvarjalec slovenskega energetskega omrežja Spopad pri Robežu na Koroškem


20.08.2023

24. avgust - Avgust Černigoj (1898) slikar, grafik in scenograf

Dalmatinove Biblije ni bilo mogoče natisniti v Ljubljani Frančiškan na Bližnjem vzhodu Ustvarjalec iz vrst kritične generacije besednih umetnikov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


20.08.2023

23. avgust - pred 100 leti se je rodil zgodovinar Marjan Britovšek

Kirurgovo delo s srčnimi zaklopkami Pošasten krvni davek v prvih mesecih svetovnega spopada Skladatelj zlate dobe slovenske popevke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


20.08.2023

22. avgust - ultimat po sestrelitvi ameriških letal (1946)

Črkarska pravda za “popoln in razumen črkopis” Koroški bančnik v Mariboru V kanuju do medalj


20.08.2023

21. avgust Ciril Kosmač o sovjetskem zlomu praške pomladi (1968)

Prva natančna določitev slovenskega jezikovnega ozemlja Rektor graške univerze Soustanovitelj Groharjevega umetniškega kluba *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


12.08.2023

20. avgust - prvo civilno letališče na Slovenskem (1933)

Pridigar v jezuitskih kolegijih Tragična zgodba policijskega uradnika in obveščevalca Skladateljica, poglobljena v ljudsko glasbo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


12.08.2023

19. avgust - France Bernot (1923) oceanograf in meteorolog

Zamejski pesnik, pisatelj, publicist in prevajalec Eden prvih vojaških incidentov hladne vojne Prva z domačim znanjem zgrajena hidroelektrarna


12.08.2023

18. avgust - Milenko Šober (1923) eden pionirjev radijski oddaj o turizmu in pomorstvu

Astronom iz Mengša – mandarin na kitajskem dvoru "Ribarski zakon za Kranjsko" Arheolog in pesnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


Stran 21 od 313
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov