Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Búkovniki so bili kmetje ali podeželski obrtniki, ki so se ukvarjali s prepisovanjem, prevajanjem ali oblikovanjem slovstvenih del. Bili so samouki ali šolani le na osnovni stopnji. Bukovništvo se je začelo na Koroškem, najstarejši ohranjeni rokopisi pa so iz prve polovice 18. stoletja. Prvi znani prevajalec iz nemščine med bukovniki je bil Matija Žegar.
Leta 1767 je v zgornjerožansko narečje prevedel obširno besedilo “Antichrista Shivllenie”. V njem so zbrane prerokbe o Antikristu iz mnogih evropskih mitskih pripovedi. Žegarjevo besedilo se je Slovencem zelo priljubilo; prepisovali in širili so ga na Koroškem, Gorenjskem, Dolenjskem, Pohorju in v Ljubljani še v 19. stoletju, saj zaradi nepravovernosti ni bilo tiskano. Koroški bukovnik Matija Žegar se je rodil v okolici Št. Jakoba na Koroškem v prvi polovici 18. stoletja
—–
Šolnik, organizator planinstva in publicist FRAN KOCBEK je bil učitelj v Žalcu in Gornjem Gradu. Leta 1893 je ustanovil Savinjsko podružnico Slovenskega planinskega društva in jo vodil trideset let. Organiziral je graditev planinskih postojank in poti, v “Planinski vestnik” pisal članke o planinskih kočah, novih poteh, podzemeljskih jamah, nesrečah v gorah in o botaniki. Že leta 1894 je izdal “Vodnik za Savinjske planine in najbližjo okolico”, v knjigi “Savinjske Alpe” pa je zbral bogato geografsko, turistično, zgodovinsko, botanično in etnografsko gradivo. Po njem je imenovan dom na Korošici. Fran Kocbek se je rodil na današnji dan leta 1863 na Ločkem Vrhu pri Lenartu.
—–
Slikar in ilustrator MAKSIM GASPARI se je rodil na današnji dan leta 1883 v Selščku pri Cerknici. Študiral je na grafični šoli in umetnostni akademiji na Dunaju in je eden izmed ustanoviteljev umetniškega kluba Vesna. Njegova umetnost, oprta na domače folklorno izročilo, je močno odmevala med ljudmi. Za Gasparijeva mladostna dela so značilni secesijska stilizacija, kontrastne barve in lirično razpoloženje, za poznejše obdobje pa plastične oblike, sočne barve in realistično dojemanje. V poznih delih so postale njegove poteze slikovitejše, toni pa bolj umirjeni. V olju, akvarelu in mešanih tehnikah je slikal folklorne motive, portrete in krajine. Maksim Gaspari se je posvečal tudi ilustriranju; likovno je opremil številne knjige, revije, pratike in koledarje, risal pa je tudi karikature.
—–
Skladatelj, pianist in planinski pisatelj MARIJAN LIPOVŠEK se je rodil na današnji dan leta 1910 v Ljubljani. Leta 1932 je na ljubljanskem konservatoriju diplomiral iz kompozicije in končal študij klavirja, nato pa se je izpopolnjeval v Pragi, Rimu in Salzburgu. Od leta 1961 je bil redni profesor na ljubljanski glasbeni akademiji (bil je tudi njen rektor), direktor Slovenske filharmonije ter predavatelj na oddelku za muzikologijo filozofske fakultete.
Njegovo skladateljsko delo obsega skladbe, ki se uvrščajo med neoklasicistične ideale in novodobni “romantični”, izrazito muzikalni lirični ekspresionizem. Poleg ciklusov samospevov je ustvaril tudi vrsto odličnih zborovskih skladb. Ves čas je bil dejaven tudi kot poustvarjalec – koncertni pianist in komorni glasbenik – ob svojem glasbenem delovanju pa se je uveljavil tudi kot planinski pisec in prevajalec planinskih del. Zaslužni profesor ljubljanske univerze in častni član Slovenske filharmonije Marijan Lipovšek je dvakrat dobil Prešernovo nagrado, za dolgoletno delo in izjemne zasluge v slovenskem kulturnem prostoru pa je bil leta 1995 odlikovan s srebrnim častnim znakom Republike Slovenije.
6249 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Búkovniki so bili kmetje ali podeželski obrtniki, ki so se ukvarjali s prepisovanjem, prevajanjem ali oblikovanjem slovstvenih del. Bili so samouki ali šolani le na osnovni stopnji. Bukovništvo se je začelo na Koroškem, najstarejši ohranjeni rokopisi pa so iz prve polovice 18. stoletja. Prvi znani prevajalec iz nemščine med bukovniki je bil Matija Žegar.
Leta 1767 je v zgornjerožansko narečje prevedel obširno besedilo “Antichrista Shivllenie”. V njem so zbrane prerokbe o Antikristu iz mnogih evropskih mitskih pripovedi. Žegarjevo besedilo se je Slovencem zelo priljubilo; prepisovali in širili so ga na Koroškem, Gorenjskem, Dolenjskem, Pohorju in v Ljubljani še v 19. stoletju, saj zaradi nepravovernosti ni bilo tiskano. Koroški bukovnik Matija Žegar se je rodil v okolici Št. Jakoba na Koroškem v prvi polovici 18. stoletja
—–
Šolnik, organizator planinstva in publicist FRAN KOCBEK je bil učitelj v Žalcu in Gornjem Gradu. Leta 1893 je ustanovil Savinjsko podružnico Slovenskega planinskega društva in jo vodil trideset let. Organiziral je graditev planinskih postojank in poti, v “Planinski vestnik” pisal članke o planinskih kočah, novih poteh, podzemeljskih jamah, nesrečah v gorah in o botaniki. Že leta 1894 je izdal “Vodnik za Savinjske planine in najbližjo okolico”, v knjigi “Savinjske Alpe” pa je zbral bogato geografsko, turistično, zgodovinsko, botanično in etnografsko gradivo. Po njem je imenovan dom na Korošici. Fran Kocbek se je rodil na današnji dan leta 1863 na Ločkem Vrhu pri Lenartu.
—–
Slikar in ilustrator MAKSIM GASPARI se je rodil na današnji dan leta 1883 v Selščku pri Cerknici. Študiral je na grafični šoli in umetnostni akademiji na Dunaju in je eden izmed ustanoviteljev umetniškega kluba Vesna. Njegova umetnost, oprta na domače folklorno izročilo, je močno odmevala med ljudmi. Za Gasparijeva mladostna dela so značilni secesijska stilizacija, kontrastne barve in lirično razpoloženje, za poznejše obdobje pa plastične oblike, sočne barve in realistično dojemanje. V poznih delih so postale njegove poteze slikovitejše, toni pa bolj umirjeni. V olju, akvarelu in mešanih tehnikah je slikal folklorne motive, portrete in krajine. Maksim Gaspari se je posvečal tudi ilustriranju; likovno je opremil številne knjige, revije, pratike in koledarje, risal pa je tudi karikature.
—–
Skladatelj, pianist in planinski pisatelj MARIJAN LIPOVŠEK se je rodil na današnji dan leta 1910 v Ljubljani. Leta 1932 je na ljubljanskem konservatoriju diplomiral iz kompozicije in končal študij klavirja, nato pa se je izpopolnjeval v Pragi, Rimu in Salzburgu. Od leta 1961 je bil redni profesor na ljubljanski glasbeni akademiji (bil je tudi njen rektor), direktor Slovenske filharmonije ter predavatelj na oddelku za muzikologijo filozofske fakultete.
Njegovo skladateljsko delo obsega skladbe, ki se uvrščajo med neoklasicistične ideale in novodobni “romantični”, izrazito muzikalni lirični ekspresionizem. Poleg ciklusov samospevov je ustvaril tudi vrsto odličnih zborovskih skladb. Ves čas je bil dejaven tudi kot poustvarjalec – koncertni pianist in komorni glasbenik – ob svojem glasbenem delovanju pa se je uveljavil tudi kot planinski pisec in prevajalec planinskih del. Zaslužni profesor ljubljanske univerze in častni član Slovenske filharmonije Marijan Lipovšek je dvakrat dobil Prešernovo nagrado, za dolgoletno delo in izjemne zasluge v slovenskem kulturnem prostoru pa je bil leta 1995 odlikovan s srebrnim častnim znakom Republike Slovenije.
Prva natančna določitev slovenskega jezikovnega ozemlja Rektor graške univerze Soustanovitelj Groharjevega umetniškega kluba *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pridigar v jezuitskih kolegijih Tragična zgodba policijskega uradnika in obveščevalca Skladateljica, poglobljena v ljudsko glasbo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zamejski pesnik, pisatelj, publicist in prevajalec Eden prvih vojaških incidentov hladne vojne Prva z domačim znanjem zgrajena hidroelektrarna
Astronom iz Mengša – mandarin na kitajskem dvoru "Ribarski zakon za Kranjsko" Arheolog in pesnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Praznujemo slovensko Prekmurje Kritik malomeščanstva in politične nenačelnosti Ameriški kongresnik slovenskega rodu
Tragika koroškega kmečkega upora Spominska knjiga štajerske Švice v Solčavi Prvi – pod današnjih merilih – župan Nove Gorice *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi življenjepis Franceta Prešerna Šolska sestra ustanovi zasebno žensko učiteljišče Avtor dragocene fotografske dediščine *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Maribor dobi dramatično društvo Za modernejšo predstavitev naravoslovnih zbirk Ljubljana priključena na javno električno omrežje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vitez, ki je gradil železniške povezave Pot do novega Deželnega gledališča Protivladne demonstracije na pragu svetovne vojne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi šolski zdravnik v Ljubljani Doktorat prvega geografa Ivan Cankar za 6 tednov v zapor na Ljubljanskem gradu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Žrtev dachavskih procesov Desetletja prepovedani književnik Uzakonjena volilna pravica žensk
Prvi predsednik Slovenske matice Pravnik in književnik Ko je v Auschwitz prispela največja skupina internirancev s slovenskega ozemlja
Avtor našega najstarejšega celovitega dramskega besedila Prvi slovenski vpis v zemljiško knjigo na Štajerskem Goriško akademsko društvo Adrija
Poštna zveza med Gradcem in Ljubljano Od vroclavskega do ljubljanskega odra Specialist za higieno in socialno medicino *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Od zgodovinskega opisa Opčin pri Trstu do besedil za otroke Diplomat, umetnostni zgodovinar, etnolog Začetek serijske proizvodnje avtomobilov na Slovenskem
Strela morila na Donački gori Slovenski tabor na Koroškem Odrska interpretka materinskih likov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ena prvih predstavnic sodobnega plesnega izražanja pri nas Skladatelj, ki je ustvaril »pravljični balet« Zgodovinski uspeh alpinističnega para v severni steni Špika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jezikoslovec s Koroškega Pripovedovalka pravljic in otroških zgodb Zmagoslavje ladijskega vijaka
Redni profesor gradbeništva v Helsinkih 130 let Muzejskega društva Ptuj Gimnazija v Gorici tudi slovenska
Iz zgodovine nesreč v naših gorah Trener na poti do olimpijskih odličij Ko so v Ljutomeru dobili prvo povsem drugačno trgovino *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov