Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na današnji dan leta 1882 se je v Sóvjaku pri Vidmu ob Ščavnici rodil pisatelj in publicist IVAN VUK – Starogorski. Ob začetku prve svetovne vojne je bil mobiliziran, nato ranjen in prišel je v rusko ujetništvo. Tam se je opredelil za boljševizem in se pridružil Rdeči armadi. Po vrnitvi v domovino je bil nekaj časa zaprt, nato pa je postal sindikalni delavec in sodelavec delavskih glasil in kulturno-prosvetnih društev. Leta 1923 je ustanovil proletarsko knjižnico in izdajal dela levičarskih avtorjev.
Kot člana Komunistične partije Jugoslavije in osrednjega odbora jugoslovanske podružnice Rdeče pomoči so ga naslednje leto zaprli, a po sedmih mesecih na obnovljenem procesu oprostili. Pred vojno je pisal sentimentalne povesti in prigodne pesmi, po vrnitvi iz Rusije pa socialno angažirane pravljice in legende, v katerih so se v pravljičnih podobah skrivale revolucionarne ideje. Ivan Vuk – Starogorski je pisal tudi reportažne družbenokritične črtice, šaljive podlistke iz domačega kraja in potopise.
—–
Umetnostni zgodovinar MARIJAN ZADNIKAR je bil eden naših prvih povojnih konservatorjev, ki so delovali v spomeniški službi in skušali reševati ogroženo kulturno dediščino. Leta 1955 je doktoriral s temo o romanski arhitekturi na Slovenskem. Tej je posvetil tudi največ raziskav. O njej je objavil vrsto preglednih, problemskih in monografskih publikacij ter razprav in člankov med drugim o Stični, Kostanjevici na Krki ter cistercijanski kulturi, o Žičah in slovenskih kartuzijah.
Marijan Zadnikar je sodeloval pri slovenskih in tujih leksikalnih delih ter izdal avtobiografsko knjigo “Z mojih poti”. Od leta 1947 do upokojitve je bil konservator na Republiškem zavodu za spomeniško varstvo, dosegel je naziv znanstvenega svetnika, prejel nagrado Republike Slovenije za znanstvenoraziskovalno delo, Steletovo nagrado za življenjsko delo, leta 1997 pa je postal član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Marijan Zadnikar se je rodil na današnji dan leta 1921 v Novem mestu.
—–
Na današnji dan pred 80-imi leti je po nedeljski maši v Podgori pri Gorici skupina fašistov obkolila pevovodjo in organista Lojzeta Bratuža in ga prisilila, da je spil mešanico strojnega olja in bencina; vzrok za to naj bi bilo slovensko petje pri polnočnici. Zaradi posledic hude zastrupitve je Bratuž po skoraj dvomesečnih mukah umrl v goriški bolnišnici. Nasilje nad njim je eden izmed najzgovornejših dokazov barbarskega odnosa italijanskih fašistov do slovenskega življa po prvi svetovni vojni. Lojze Bratuž namreč ni bil militantno razpoložen nasprotnik Mussolinijevega režima, temveč miroljuben in požrtvovalen učitelj, pevovodja in skladatelj, ki se ni odpovedal slovenščini in slovenski pesmi, ampak jo je ob podpori nacionalno zavedne duhovščine gojil po župnijah na Goriškem.
—–
Filozof, logik in estetik FRANE JERMAN je leta 1969 doktoriral na filozofski fakulteti v Ljubljani, bil nato tam redni profesor in v dveh mandatih tudi dekan. Znanstveno se je ukvarjal z logiko in njeno zgodovino ter z vprašanji dediščine naše filozofije in estetike. Postavil je temelje slovenske analitične filozofije in filozofije znanosti ter nadaljeval tradicijo filozofske estetike Franceta Vebra in Alme Sódnik, katerih dela je najbolj preučeval. Uveljavil se je tudi kot vsestranski prevajalec filozofske literature. Frane Jerman se je rodil na današnji dan leta 1933 v Ljubljani.
6245 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Na današnji dan leta 1882 se je v Sóvjaku pri Vidmu ob Ščavnici rodil pisatelj in publicist IVAN VUK – Starogorski. Ob začetku prve svetovne vojne je bil mobiliziran, nato ranjen in prišel je v rusko ujetništvo. Tam se je opredelil za boljševizem in se pridružil Rdeči armadi. Po vrnitvi v domovino je bil nekaj časa zaprt, nato pa je postal sindikalni delavec in sodelavec delavskih glasil in kulturno-prosvetnih društev. Leta 1923 je ustanovil proletarsko knjižnico in izdajal dela levičarskih avtorjev.
Kot člana Komunistične partije Jugoslavije in osrednjega odbora jugoslovanske podružnice Rdeče pomoči so ga naslednje leto zaprli, a po sedmih mesecih na obnovljenem procesu oprostili. Pred vojno je pisal sentimentalne povesti in prigodne pesmi, po vrnitvi iz Rusije pa socialno angažirane pravljice in legende, v katerih so se v pravljičnih podobah skrivale revolucionarne ideje. Ivan Vuk – Starogorski je pisal tudi reportažne družbenokritične črtice, šaljive podlistke iz domačega kraja in potopise.
—–
Umetnostni zgodovinar MARIJAN ZADNIKAR je bil eden naših prvih povojnih konservatorjev, ki so delovali v spomeniški službi in skušali reševati ogroženo kulturno dediščino. Leta 1955 je doktoriral s temo o romanski arhitekturi na Slovenskem. Tej je posvetil tudi največ raziskav. O njej je objavil vrsto preglednih, problemskih in monografskih publikacij ter razprav in člankov med drugim o Stični, Kostanjevici na Krki ter cistercijanski kulturi, o Žičah in slovenskih kartuzijah.
Marijan Zadnikar je sodeloval pri slovenskih in tujih leksikalnih delih ter izdal avtobiografsko knjigo “Z mojih poti”. Od leta 1947 do upokojitve je bil konservator na Republiškem zavodu za spomeniško varstvo, dosegel je naziv znanstvenega svetnika, prejel nagrado Republike Slovenije za znanstvenoraziskovalno delo, Steletovo nagrado za življenjsko delo, leta 1997 pa je postal član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Marijan Zadnikar se je rodil na današnji dan leta 1921 v Novem mestu.
—–
Na današnji dan pred 80-imi leti je po nedeljski maši v Podgori pri Gorici skupina fašistov obkolila pevovodjo in organista Lojzeta Bratuža in ga prisilila, da je spil mešanico strojnega olja in bencina; vzrok za to naj bi bilo slovensko petje pri polnočnici. Zaradi posledic hude zastrupitve je Bratuž po skoraj dvomesečnih mukah umrl v goriški bolnišnici. Nasilje nad njim je eden izmed najzgovornejših dokazov barbarskega odnosa italijanskih fašistov do slovenskega življa po prvi svetovni vojni. Lojze Bratuž namreč ni bil militantno razpoložen nasprotnik Mussolinijevega režima, temveč miroljuben in požrtvovalen učitelj, pevovodja in skladatelj, ki se ni odpovedal slovenščini in slovenski pesmi, ampak jo je ob podpori nacionalno zavedne duhovščine gojil po župnijah na Goriškem.
—–
Filozof, logik in estetik FRANE JERMAN je leta 1969 doktoriral na filozofski fakulteti v Ljubljani, bil nato tam redni profesor in v dveh mandatih tudi dekan. Znanstveno se je ukvarjal z logiko in njeno zgodovino ter z vprašanji dediščine naše filozofije in estetike. Postavil je temelje slovenske analitične filozofije in filozofije znanosti ter nadaljeval tradicijo filozofske estetike Franceta Vebra in Alme Sódnik, katerih dela je najbolj preučeval. Uveljavil se je tudi kot vsestranski prevajalec filozofske literature. Frane Jerman se je rodil na današnji dan leta 1933 v Ljubljani.
Praznujemo slovensko Prekmurje Kritik malomeščanstva in politične nenačelnosti Ameriški kongresnik slovenskega rodu
Tragika koroškega kmečkega upora Spominska knjiga štajerske Švice v Solčavi Prvi – pod današnjih merilih – župan Nove Gorice *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi življenjepis Franceta Prešerna Šolska sestra ustanovi zasebno žensko učiteljišče Avtor dragocene fotografske dediščine *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Maribor dobi dramatično društvo Za modernejšo predstavitev naravoslovnih zbirk Ljubljana priključena na javno električno omrežje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vitez, ki je gradil železniške povezave Pot do novega Deželnega gledališča Protivladne demonstracije na pragu svetovne vojne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi šolski zdravnik v Ljubljani Doktorat prvega geografa Ivan Cankar za 6 tednov v zapor na Ljubljanskem gradu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Žrtev dachavskih procesov Desetletja prepovedani književnik Uzakonjena volilna pravica žensk
Prvi predsednik Slovenske matice Pravnik in književnik Ko je v Auschwitz prispela največja skupina internirancev s slovenskega ozemlja
Avtor našega najstarejšega celovitega dramskega besedila Prvi slovenski vpis v zemljiško knjigo na Štajerskem Goriško akademsko društvo Adrija
Poštna zveza med Gradcem in Ljubljano Od vroclavskega do ljubljanskega odra Specialist za higieno in socialno medicino *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Od zgodovinskega opisa Opčin pri Trstu do besedil za otroke Diplomat, umetnostni zgodovinar, etnolog Začetek serijske proizvodnje avtomobilov na Slovenskem
Strela morila na Donački gori Slovenski tabor na Koroškem Odrska interpretka materinskih likov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ena prvih predstavnic sodobnega plesnega izražanja pri nas Skladatelj, ki je ustvaril »pravljični balet« Zgodovinski uspeh alpinističnega para v severni steni Špika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jezikoslovec s Koroškega Pripovedovalka pravljic in otroških zgodb Zmagoslavje ladijskega vijaka
Redni profesor gradbeništva v Helsinkih 130 let Muzejskega društva Ptuj Gimnazija v Gorici tudi slovenska
Iz zgodovine nesreč v naših gorah Trener na poti do olimpijskih odličij Ko so v Ljutomeru dobili prvo povsem drugačno trgovino *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Škof, ki se je uprl zahtevi nacistov Samorasla pesnica in pisateljica Ameriška pšenica preprečila lakoto *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ustvarjalec slovenske radijske ure v Chicagu Vojaški premiki na Koroškem Politični spor namesto avtoceste *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prevajalec literature in filozofskih razprav Ustanovitelj oddelka za psihologijo Direktorica Inštituta za načrtovanje družine *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Alpski vršaci in njihova prvič izmerjena nadmorska višina Montiran politični proces razveljavljen po 44 letih Nacisti odvzeli staršem 650 otrok
Neveljaven email naslov