Na današnji dan leta 1882 se je v Sóvjaku pri Vidmu ob Ščavnici rodil pisatelj in publicist IVAN VUK – Starogorski. Ob začetku prve svetovne vojne je bil mobiliziran, nato ranjen in prišel je v rusko ujetništvo. Tam se je opredelil za boljševizem in se pridružil Rdeči armadi. Po vrnitvi v domovino je bil nekaj časa zaprt, nato pa je postal sindikalni delavec in sodelavec delavskih glasil in kulturno-prosvetnih društev. Leta 1923 je ustanovil proletarsko knjižnico in izdajal dela levičarskih avtorjev.

Kot člana Komunistične partije Jugoslavije in osrednjega odbora jugoslovanske podružnice Rdeče pomoči so ga naslednje leto zaprli, a po sedmih mesecih na obnovljenem procesu oprostili. Pred vojno je pisal sentimentalne povesti in prigodne pesmi, po vrnitvi iz Rusije pa socialno angažirane pravljice in legende, v katerih so se v pravljičnih podobah skrivale revolucionarne ideje. Ivan Vuk – Starogorski je pisal tudi reportažne družbenokritične črtice, šaljive podlistke iz domačega kraja in potopise.

—–
Umetnostni zgodovinar MARIJAN ZADNIKAR je bil eden naših prvih povojnih konservatorjev, ki so delovali v spomeniški službi in skušali reševati ogroženo kulturno dediščino. Leta 1955 je doktoriral s temo o romanski arhitekturi na Slovenskem. Tej je posvetil tudi največ raziskav. O njej je objavil vrsto preglednih, problemskih in monografskih publikacij ter razprav in člankov med drugim o Stični, Kostanjevici na Krki ter cistercijanski kulturi, o Žičah in slovenskih kartuzijah.

Marijan Zadnikar je sodeloval pri slovenskih in tujih leksikalnih delih ter izdal avtobiografsko knjigo “Z mojih poti”. Od leta 1947 do upokojitve je bil konservator na Republiškem zavodu za spomeniško varstvo, dosegel je naziv znanstvenega svetnika, prejel nagrado Republike Slovenije za znanstvenoraziskovalno delo, Steletovo nagrado za življenjsko delo, leta 1997 pa je postal član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Marijan Zadnikar se je rodil na današnji dan leta 1921 v Novem mestu.

—–
Na današnji dan pred 80-imi leti je po nedeljski maši v Podgori pri Gorici skupina fašistov obkolila pevovodjo in organista Lojzeta Bratuža in ga prisilila, da je spil mešanico strojnega olja in bencina; vzrok za to naj bi bilo slovensko petje pri polnočnici. Zaradi posledic hude zastrupitve je Bratuž po skoraj dvomesečnih mukah umrl v goriški bolnišnici. Nasilje nad njim je eden izmed najzgovornejših dokazov barbarskega odnosa italijanskih fašistov do slovenskega življa po prvi svetovni vojni. Lojze Bratuž namreč ni bil militantno razpoložen nasprotnik Mussolinijevega režima, temveč miroljuben in požrtvovalen učitelj, pevovodja in skladatelj, ki se ni odpovedal slovenščini in slovenski pesmi, ampak jo je ob podpori nacionalno zavedne duhovščine gojil po župnijah na Goriškem.

—–

Filozof, logik in estetik FRANE JERMAN je leta 1969 doktoriral na filozofski fakulteti v Ljubljani, bil nato tam redni profesor in v dveh mandatih tudi dekan. Znanstveno se je ukvarjal z logiko in njeno zgodovino ter z vprašanji dediščine naše filozofije in estetike. Postavil je temelje slovenske analitične filozofije in filozofije znanosti ter nadaljeval tradicijo filozofske estetike Franceta Vebra in Alme Sódnik, katerih dela je najbolj preučeval. Uveljavil se je tudi kot vsestranski prevajalec filozofske literature. Frane Jerman se je rodil na današnji dan leta 1933 v Ljubljani.