Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na današnji dan leta 1826 se je v Podgorju pri Kamniku rodil pesnik, pripovednik, jezikoslovec in kritik LUKA SVETEC, sicer pravnik po poklicu. Pisal je rodoljubne, razpoloženjske in pripovedne pesmi ter epigonsko prozo. Napisal je tudi narodni ep o Petru Klepcu, ki je prevzaprev le obsežnejša pripovedna pesem. Kot jezikoslovec je Luka Svetec pisal o jezikovnih vprašanjih – stavčnem naglasu, rabi glagolov, fonetiki in členkih – ter si s tem pridobil precejšnje zasluge za enotnost slovenskega pravopisa.
—–
Zdravnika EDA ŠLAJMERJA štejemo za utemeljitelja moderne kirurgije na Slovenskem. Že v mladosti si je pridobil mednarodni ugled z uspešnimi atraktivnimi operacijami (na primer glave), s svojo poznejšo operativno, vzgojno in publicistično dejavnostjo pa je zaslovel kot najboljši kirurg južno od Dunaja, še posebno na področju trebušne kirurgije. V Ljubljani je popolnoma prenovil organizacijo in delo kirurškega oddelka, sodeloval pa je tudi pri načrtovanju celotne ljubljanske bolnišnice paviljonskega sistema, tako da je postala ena najzglednejših v obdonavski monarhiji. Edo Šlajmer se je rodil na današnji dan leta 1864 v Čabru na Hrvaškem.
—–
Prizadevanja za ustanovitev visoke umetnostne šole za slikarstvo in kiparstvo so se v Sloveniji začela po prvi svetovni vojni, zaradi neusklajenosti načrtov med slikarji in kiparji ter uporabnimi umetniki pa akcija
leta 1919 ni uspela. Tudi nadaljnja prizadevanja se zaradi nasprotovanj centralistične vlade v Beogradu niso uresničila. Šele med drugo svetovno vojno so na osvobojenem ozemlju umetniki partizani v okviru načrtovalnega kulturnega življenja Slovenije pripravili tudi program za likovno akademijo, ki je bila z odlokom Narodne vlade Slovenije ustanovljena na današnji dan leta 1945.
Prvi rektor je bil Božidar Jakac, prvi imenovani redni profesorji pa Boris Kalin, Gojmir Anton Kos, France Mihelič, Nikolaj Pirnat in Slavko Pengov. Za sprejemni izpit se je prijavilo 90 kandidatov, uspešno pa ga je opravilo 30. Akademija upodabljajočih umetnosti je začela pouk na Poljanski gimnaziji v Ljubljani v prostorih nekdanje licejske knjižnice, leta 1962 pa se je preselila v osnovno šolo na Vrtači in prizidek ob njej. Tedaj so jo tudi preimenovali v Akademijo za likovne umetnosti.
—–
Že sredi leta 1991 je Banka Slovenije z natečajem za oblikovanje slovenskih bankovcev začela pripravljati prvi slovenski denar. Bankovce je zasnoval akademski slikar Miljénko Lícul, na njih pa so bili upodobljeni pomembni Slovenci: Primož Trubar, Janez Vajkard Valvazor, Jurij Vega, Rihard Jakopič, Jakob Gallus, Jože Plečnik, France Prešeren in Ivan Cankar, na pettisočaku pa je bila podoba Ivane Kobilce. Bankovce so na papirju iz papirnice Radeče natisnili v Veliki Britaniji in Nemčiji, kovance z upodobitvami živali pa so izdelali na Slovaškem. Na današnji dan leta 1991 je Republika Slovenija razglasila denarno osamosvojitev in kot slovenski denar uvedla tolar
Dobrih petnajst let pozneje se je naša država vključila v evropski monetarni sistem, od 1. januarja leta 2007 pa v Sloveniji kot zakonito plačilno sredstvo uporabljamo evrske bankovce in kovance.
6278 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Na današnji dan leta 1826 se je v Podgorju pri Kamniku rodil pesnik, pripovednik, jezikoslovec in kritik LUKA SVETEC, sicer pravnik po poklicu. Pisal je rodoljubne, razpoloženjske in pripovedne pesmi ter epigonsko prozo. Napisal je tudi narodni ep o Petru Klepcu, ki je prevzaprev le obsežnejša pripovedna pesem. Kot jezikoslovec je Luka Svetec pisal o jezikovnih vprašanjih – stavčnem naglasu, rabi glagolov, fonetiki in členkih – ter si s tem pridobil precejšnje zasluge za enotnost slovenskega pravopisa.
—–
Zdravnika EDA ŠLAJMERJA štejemo za utemeljitelja moderne kirurgije na Slovenskem. Že v mladosti si je pridobil mednarodni ugled z uspešnimi atraktivnimi operacijami (na primer glave), s svojo poznejšo operativno, vzgojno in publicistično dejavnostjo pa je zaslovel kot najboljši kirurg južno od Dunaja, še posebno na področju trebušne kirurgije. V Ljubljani je popolnoma prenovil organizacijo in delo kirurškega oddelka, sodeloval pa je tudi pri načrtovanju celotne ljubljanske bolnišnice paviljonskega sistema, tako da je postala ena najzglednejših v obdonavski monarhiji. Edo Šlajmer se je rodil na današnji dan leta 1864 v Čabru na Hrvaškem.
—–
Prizadevanja za ustanovitev visoke umetnostne šole za slikarstvo in kiparstvo so se v Sloveniji začela po prvi svetovni vojni, zaradi neusklajenosti načrtov med slikarji in kiparji ter uporabnimi umetniki pa akcija
leta 1919 ni uspela. Tudi nadaljnja prizadevanja se zaradi nasprotovanj centralistične vlade v Beogradu niso uresničila. Šele med drugo svetovno vojno so na osvobojenem ozemlju umetniki partizani v okviru načrtovalnega kulturnega življenja Slovenije pripravili tudi program za likovno akademijo, ki je bila z odlokom Narodne vlade Slovenije ustanovljena na današnji dan leta 1945.
Prvi rektor je bil Božidar Jakac, prvi imenovani redni profesorji pa Boris Kalin, Gojmir Anton Kos, France Mihelič, Nikolaj Pirnat in Slavko Pengov. Za sprejemni izpit se je prijavilo 90 kandidatov, uspešno pa ga je opravilo 30. Akademija upodabljajočih umetnosti je začela pouk na Poljanski gimnaziji v Ljubljani v prostorih nekdanje licejske knjižnice, leta 1962 pa se je preselila v osnovno šolo na Vrtači in prizidek ob njej. Tedaj so jo tudi preimenovali v Akademijo za likovne umetnosti.
—–
Že sredi leta 1991 je Banka Slovenije z natečajem za oblikovanje slovenskih bankovcev začela pripravljati prvi slovenski denar. Bankovce je zasnoval akademski slikar Miljénko Lícul, na njih pa so bili upodobljeni pomembni Slovenci: Primož Trubar, Janez Vajkard Valvazor, Jurij Vega, Rihard Jakopič, Jakob Gallus, Jože Plečnik, France Prešeren in Ivan Cankar, na pettisočaku pa je bila podoba Ivane Kobilce. Bankovce so na papirju iz papirnice Radeče natisnili v Veliki Britaniji in Nemčiji, kovance z upodobitvami živali pa so izdelali na Slovaškem. Na današnji dan leta 1991 je Republika Slovenija razglasila denarno osamosvojitev in kot slovenski denar uvedla tolar
Dobrih petnajst let pozneje se je naša država vključila v evropski monetarni sistem, od 1. januarja leta 2007 pa v Sloveniji kot zakonito plačilno sredstvo uporabljamo evrske bankovce in kovance.
O začetkih železnice na Slovenskem “Miklova Zala” − ena najbolj priljubljenih ljudskih iger Kirurg in bolnišnica za predšolsko invalidno mladino na Stari Gori *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
1. maj – praznik dela Soustvarjalec Primorskega slovenskega biografskega leksikona Bela krajina dobi muzej *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dramatik kritično obravnaval slovensko kulturno in politično življenje Književnik postal referent za propagando Slovenskega domobranstva Z balkona Pretorske palače v Kopru prvič govorili v slovenščini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mestne pravice 17-krat požgane in izropane Metlike Operna pevka in pedagoginja širokega slovesa »Slovenska mladina začenja neprijetno opozarjati nase …« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Etnolog in slavist, ki je Sloveniji približal Prekmurje Začetek osvobajanja Trsta Politični pogrom nad revijo Perspektive *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Za tisk del v domovini prepovedanih avtorjev Slikar in grafik z motivi iz domačega okolja Dobro sonce in druge zbirke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Konec cenzure omogočil izid Prešernove Zdravljice Diehl-Oswaldov politični proces » Kjer se pravica sprevrže v krivico, je upor dolžnost« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenski tabori spodbujajo narodno zavest Lutkovno gledališče »Il Piccoli di Podrecca« Preimenovanje Osvobodilne fronte *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Velepodjetnik in podpornik narodnega gibanja Medvojni voditelj Slovenske ljudske stranke v ilegali Privrženka tako imenovanega totalnega gledališča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zgodovinar drugačnih pogledov na slovenski prostor Slovnica vzhodnoštajerskega knjižnega jezika Ljubljanska nogometna podzveza *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Umetnostni zgodovinar in daljnoviden politik Prva slovenska pisateljica z izrazito individualnostjo Taborniki in taborniška organizacija
Kako je nastajalo Društvo slovenskih pisateljev ? Politik in gospodarstvenik s preloma stoletij Krajinar s Cerkniškega jezera
Kmečki upor 18. stoletja na Slovenskem Režiser in gledališki organizator Lirski tenor iz Trsta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Svetovalec za elektrogospodarstvo v Slonokoščeni obali Opereta “Pomlad v Rogaški Slatini” Zakon o zaščiti kmetov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Skladatelj iz časa marčne revolucije Pesnik z Nabrežine – glasnik časa in razmer Zakon, ki je omogočil vpoklic prve generacije slovenskih vojakov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Uršulinka iz Antologije slovenske religiozne lirike Začetnik smučanja in turističnega slovstva Ključno oporišče vodstva odporniškega gibanja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Emonec – kip predhodnika današnjega ljubljanskega meščana Prva tlakovana ulica v Ljubljani Vzorno gospodarjenje z gozdovi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Hvalnica prvi slovenski pesnici Dolga pot iz ruskega ujetništva Začetnik nove kirurške tehnike pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti Velikonočni potres v Ljubljani Nacistični izgon koroških Slovencev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naš prvi pisec o utopičnem socializmu Jurij Šubic pred 140 leti razstavljal v pariškem Salonu Škoda, ki jo je povzročila vojna, ostala neporavnana
Neveljaven email naslov