Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Richard Verderber, Janez Zlatoust Pogačar, Franjo Baš
Dograditev mestnega obzidja v Emoni (na delu ozemlja današnje Ljubljane) je po ohranjenem napisu izpričana v letih 14 in 15 našega štetja. Emonsko antično naselje se je razvilo na prazgodovinskih zasnovah na ozkem in zelo ugodnem prehodu z Apeninskega polotoka v Podonavje. Skozi tako imenovana Ljubljanska vrata je vodila karavanska prometna smer za vojaške in selitvene premike in za prevoz blaga. Ostanek te ceste je ohranjen v kletnih prostorih Mestnega muzeja. V antičnih pisnih virih je Emona prvič omenjena sredi 1. stoletja našega štetja pri Pliniju Starejšem, v 2. stoletju pri Ptolomeju, zadnja poročila pa omenjajo Emono v 6. stoletju.
—–
Škof JANEZ ZLATOUST POGAČAR se je rodil na današnji dan leta 1811 v Vrbi na Gorenjskem. Študij filozofije in teologije je končal v Ljubljani, doktoriral pa je v Avguštineju na Dunaju. Predaval je na ljubljanskem bogoslovju, leta 1846 pa je postal prvi ravnatelj Alojzijevišča v Ljubljani. Od leta 1875 do smrti je bil ljubljanski škof. Ustanovil je tednik »Slovenski cerkveni časopis« (pozneje je izhajal z naslovom »Zgodnja danica«), bil soustanovitelj Slovenske matice ter član Kranjskega deželnega šolskega sveta. Uvedel je pouk cerkvene umetnosti v bogoslovje in pastoralne konference za duhovnike, uredil izpite za učitelje verouka na ljudskih in srednjih šolah in pospeševal karitativno delo. Škof Janez Zlatoust Pogačar je bil leta 1883 odlikovan z velíkim križem reda Franca Jožefa.
—–
Častnik in sabljač RICHARD VERDERBER je po gimnaziji v Kočevju in Konjeniški kadetski šoli v Mariboru služboval kot častnik v konjeniških polkih v Jaroslawu, Przemyslu in Dunajskem Novem mestu. Tam je obiskoval izpopolnjevalni tečaj mečevanja in leta 1908 v tekmovanju s sabljo osvojil Grand prix v Ostendeju, v naslednjih letih pa je bil šestkrat prvak v tekmovanju s sabljo in floretom. Na olimpijskih igrah v Stockholmu leta 1912 je na tekmovanju s floretom osvojil bronasto medaljo, kot član avstrijskega moštva pa še srebrno v sabljanju. Richard Verderber se je rodil na današnji dan leta 1884 v Kočevju.
—–
Etnolog, geograf, zgodovinar in muzeolog FRANJO BAŠ se je rodil na današnji dan pred 120-imi let v Kamenčah pri Braslovčah. Po končanem študiju geografije in zgodovine na Dunaju in v Ljubljani je bil profesor v Mariboru in banovinski arhivar. Pri ministrstvu za znanost in kulturo je leta 1950 vodil odsek za muzeje, galerije in spomeniško varstvo. Bil je ravnatelj Tehniškega muzeja Slovenije ter prvi predavatelj muzeologije in spomeniškega varstva na filozofski fakulteti v Ljubljani.
Že leta 1937 je dosegel, da so mariborski grad namenili muzeju in arhivu, vodil je preureditev Tehniškega muzeja v Bistri pri Vrhniki in zavaroval spomenike na Ravnah na Koroškem in v Kropi. Franjo Baš je povezoval kulturno in politično zgodovino, etnologijo, arheologijo, geografijo in muzeologijo. Njegova raziskovalna dela obravnavajo številna okolja in teme od srednjega veka do najnovejše dobe.
6270 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Richard Verderber, Janez Zlatoust Pogačar, Franjo Baš
Dograditev mestnega obzidja v Emoni (na delu ozemlja današnje Ljubljane) je po ohranjenem napisu izpričana v letih 14 in 15 našega štetja. Emonsko antično naselje se je razvilo na prazgodovinskih zasnovah na ozkem in zelo ugodnem prehodu z Apeninskega polotoka v Podonavje. Skozi tako imenovana Ljubljanska vrata je vodila karavanska prometna smer za vojaške in selitvene premike in za prevoz blaga. Ostanek te ceste je ohranjen v kletnih prostorih Mestnega muzeja. V antičnih pisnih virih je Emona prvič omenjena sredi 1. stoletja našega štetja pri Pliniju Starejšem, v 2. stoletju pri Ptolomeju, zadnja poročila pa omenjajo Emono v 6. stoletju.
—–
Škof JANEZ ZLATOUST POGAČAR se je rodil na današnji dan leta 1811 v Vrbi na Gorenjskem. Študij filozofije in teologije je končal v Ljubljani, doktoriral pa je v Avguštineju na Dunaju. Predaval je na ljubljanskem bogoslovju, leta 1846 pa je postal prvi ravnatelj Alojzijevišča v Ljubljani. Od leta 1875 do smrti je bil ljubljanski škof. Ustanovil je tednik »Slovenski cerkveni časopis« (pozneje je izhajal z naslovom »Zgodnja danica«), bil soustanovitelj Slovenske matice ter član Kranjskega deželnega šolskega sveta. Uvedel je pouk cerkvene umetnosti v bogoslovje in pastoralne konference za duhovnike, uredil izpite za učitelje verouka na ljudskih in srednjih šolah in pospeševal karitativno delo. Škof Janez Zlatoust Pogačar je bil leta 1883 odlikovan z velíkim križem reda Franca Jožefa.
—–
Častnik in sabljač RICHARD VERDERBER je po gimnaziji v Kočevju in Konjeniški kadetski šoli v Mariboru služboval kot častnik v konjeniških polkih v Jaroslawu, Przemyslu in Dunajskem Novem mestu. Tam je obiskoval izpopolnjevalni tečaj mečevanja in leta 1908 v tekmovanju s sabljo osvojil Grand prix v Ostendeju, v naslednjih letih pa je bil šestkrat prvak v tekmovanju s sabljo in floretom. Na olimpijskih igrah v Stockholmu leta 1912 je na tekmovanju s floretom osvojil bronasto medaljo, kot član avstrijskega moštva pa še srebrno v sabljanju. Richard Verderber se je rodil na današnji dan leta 1884 v Kočevju.
—–
Etnolog, geograf, zgodovinar in muzeolog FRANJO BAŠ se je rodil na današnji dan pred 120-imi let v Kamenčah pri Braslovčah. Po končanem študiju geografije in zgodovine na Dunaju in v Ljubljani je bil profesor v Mariboru in banovinski arhivar. Pri ministrstvu za znanost in kulturo je leta 1950 vodil odsek za muzeje, galerije in spomeniško varstvo. Bil je ravnatelj Tehniškega muzeja Slovenije ter prvi predavatelj muzeologije in spomeniškega varstva na filozofski fakulteti v Ljubljani.
Že leta 1937 je dosegel, da so mariborski grad namenili muzeju in arhivu, vodil je preureditev Tehniškega muzeja v Bistri pri Vrhniki in zavaroval spomenike na Ravnah na Koroškem in v Kropi. Franjo Baš je povezoval kulturno in politično zgodovino, etnologijo, arheologijo, geografijo in muzeologijo. Njegova raziskovalna dela obravnavajo številna okolja in teme od srednjega veka do najnovejše dobe.
Črkarska pravda za “popoln in razumen črkopis” Koroški bančnik v Mariboru V kanuju do medalj
Prva natančna določitev slovenskega jezikovnega ozemlja Rektor graške univerze Soustanovitelj Groharjevega umetniškega kluba *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pridigar v jezuitskih kolegijih Tragična zgodba policijskega uradnika in obveščevalca Skladateljica, poglobljena v ljudsko glasbo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zamejski pesnik, pisatelj, publicist in prevajalec Eden prvih vojaških incidentov hladne vojne Prva z domačim znanjem zgrajena hidroelektrarna
Astronom iz Mengša – mandarin na kitajskem dvoru "Ribarski zakon za Kranjsko" Arheolog in pesnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Praznujemo slovensko Prekmurje Kritik malomeščanstva in politične nenačelnosti Ameriški kongresnik slovenskega rodu
Tragika koroškega kmečkega upora Spominska knjiga štajerske Švice v Solčavi Prvi – pod današnjih merilih – župan Nove Gorice *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi življenjepis Franceta Prešerna Šolska sestra ustanovi zasebno žensko učiteljišče Avtor dragocene fotografske dediščine *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Maribor dobi dramatično društvo Za modernejšo predstavitev naravoslovnih zbirk Ljubljana priključena na javno električno omrežje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vitez, ki je gradil železniške povezave Pot do novega Deželnega gledališča Protivladne demonstracije na pragu svetovne vojne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi šolski zdravnik v Ljubljani Doktorat prvega geografa Ivan Cankar za 6 tednov v zapor na Ljubljanskem gradu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Žrtev dachavskih procesov Desetletja prepovedani književnik Uzakonjena volilna pravica žensk
Prvi predsednik Slovenske matice Pravnik in književnik Ko je v Auschwitz prispela največja skupina internirancev s slovenskega ozemlja
Avtor našega najstarejšega celovitega dramskega besedila Prvi slovenski vpis v zemljiško knjigo na Štajerskem Goriško akademsko društvo Adrija
Poštna zveza med Gradcem in Ljubljano Od vroclavskega do ljubljanskega odra Specialist za higieno in socialno medicino *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Od zgodovinskega opisa Opčin pri Trstu do besedil za otroke Diplomat, umetnostni zgodovinar, etnolog Začetek serijske proizvodnje avtomobilov na Slovenskem
Strela morila na Donački gori Slovenski tabor na Koroškem Odrska interpretka materinskih likov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ena prvih predstavnic sodobnega plesnega izražanja pri nas Skladatelj, ki je ustvaril »pravljični balet« Zgodovinski uspeh alpinističnega para v severni steni Špika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jezikoslovec s Koroškega Pripovedovalka pravljic in otroških zgodb Zmagoslavje ladijskega vijaka
Redni profesor gradbeništva v Helsinkih 130 let Muzejskega društva Ptuj Gimnazija v Gorici tudi slovenska
Neveljaven email naslov