Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Karel Podgornik, Joža Vombergar, Angelo Kukanja, Kruno Cipci
Ljubljana v srednjem veku ni imela bolnišnice v pravem pomenu besede, čeprav se je zgradba, ki je od začetka 14. stoletja do potresa leta 1895 stala na vogalu sedanje Stritarjeve ulice in Adamič-Lundrovega nabrežja, imenovala “Meščanski špital”. To je bila le “ubožnica” za vse tiste, ki se niso mogli sami preživljati. Leta 1788 so “špital” razpustili in sklenili, da bodo v njem uredili porodnišnico in najdenišnico. Tako so na današnji dan pred 230-imi leti v delu te zgradbe odprli porodnišnico, prvo na slovenskih tleh. Prostor je bil zelo skromen, saj je obsegal le vogalno sobo s štirimi posteljami. Ko se je čez deset let v tem nekdanjem “špitalu” naselil kresijski (ali okrožni) glavar, se je staro ime izgubilo in stavbo so začeli imenovati “kresija”.
—–
Politik KAREL PODGORNIK se je rodil na današnji dan leta 1878 v Čépovanu na Goriškem. V Gradcu je promoviral iz prava in bil nato odvetnik v Gorici. Bil je ustanovitelj in predsednik društva Narodna prosveta, deloval je pri pevskem in glasbenem društvu, pri Akademičnem ferijalnem društvu Adrija in drugod. Bil je tudi poslanec v goriškem deželnem zboru. Po koncu prve svetovne vojne je kot predsednik pokrajinskega odseka Narodnega sveta za Gorico podpisal razglas, s katerim je odsek v imenu jugoslovanske države prevzel oblast nad Gorico in slovenskim delom Goriške. Italijani so ga za nekaj mesecev konfinirali, vendar je bil kmalu izvoljen za državnega poslanca.
Ob italijanskem napadu na Jugoslavijo leta 1941 so ga zaprli, pozneje pa se je vključil v Osvobodilno fronto. Karel Podgornik je bil po koncu vojne izvoljen za prvega predsednika Demokratične fronte goriških, beneških in kanalskih Slovencev, vendar se je moral zaradi napadov italijanskih nacionalistov umakniti v Jugoslavijo.
—–
Na današnji dan leta 1902 se je v kraju Pšenična Polica pri Cerkljah na Gorenjskem rodil dramatik JOŽA VOMBERGAR. Končal je šentviško klasično gimnazijo in na ljubljanski univerzi diplomiral iz prava. Leta 1945 se je pred komunisti umaknil v Argentino in se v Buenos Airesu zaposlil kot delavec in železniški uradnik. Joža Vombergar je že pred drugo svetovno vojno pisal popularne ljudske in radijske igre (bil je med prvimi slovenskimi pisci takih iger) ter skeče s skupnim naslovom »Vesele in žalostne iz življenja Jake Smodlake«. S pisanjem je nadaljeval tudi v emigraciji.
—–
Na današnji dan leta 1905 se je v Trstu rodil odvetnik in narodni delavec ANGELO KUKANJA. Zaradi sodelovanja pri Dijaški matici in društvu Edinost so ga novembra leta 1929 aretirali in obsodili na štiri leta zapora. Po izpustitvi je bil med ustanovitelji odbora za koordinacijo ilegalnega protifašističnega dela, leta 1940 pa med ustanovitelji narodnega sveta primorskih Slovencev. Obsojen je bil tudi na drugem tržaškem procesu. Po vojni je Angelo Kukanja postal odvetnik v Trstu, leta 1954 pa je bil izvoljen za prvega predsednika krovne organizacije Slovencev v Italiji, Slovenske kulturno-gospodarske zveze.
—–
Skladatelj in dirigent KRUNO CIPCI je študiral na Glasbeni akademiji v Zagrebu, nekaj časa dirigiral v zagrebškem Pionirskem gledališču, večino svojega ustvarjanja pa je posvetil delovanju na slovenskem glasbenem prizorišču. Samostojno dirigentsko kariero je nadaljeval z delom na ljubljanskem radiu in televiziji. Leta 1966 je napisal in posnel prvo slovensko televizijsko opero »Doktor Petelin«. Med najpomembnejše dosežke njegovega opusa sodijo baleti, opere in dela za mladino, na primer »Zlata žoga«, »Pepelka«, »Turjaška Rozamunda«, »Pika Nogavička« in »Sneguljčica«. Glasbeno je bil usmerjen neoklasicistično; za njegove skladbe so značilne jasna oblika, melodičnost in učinkovita instrumentacija. Kruno Cipci se je rodil na današnji dan pred 90-imi leti v Splitu.
6270 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Karel Podgornik, Joža Vombergar, Angelo Kukanja, Kruno Cipci
Ljubljana v srednjem veku ni imela bolnišnice v pravem pomenu besede, čeprav se je zgradba, ki je od začetka 14. stoletja do potresa leta 1895 stala na vogalu sedanje Stritarjeve ulice in Adamič-Lundrovega nabrežja, imenovala “Meščanski špital”. To je bila le “ubožnica” za vse tiste, ki se niso mogli sami preživljati. Leta 1788 so “špital” razpustili in sklenili, da bodo v njem uredili porodnišnico in najdenišnico. Tako so na današnji dan pred 230-imi leti v delu te zgradbe odprli porodnišnico, prvo na slovenskih tleh. Prostor je bil zelo skromen, saj je obsegal le vogalno sobo s štirimi posteljami. Ko se je čez deset let v tem nekdanjem “špitalu” naselil kresijski (ali okrožni) glavar, se je staro ime izgubilo in stavbo so začeli imenovati “kresija”.
—–
Politik KAREL PODGORNIK se je rodil na današnji dan leta 1878 v Čépovanu na Goriškem. V Gradcu je promoviral iz prava in bil nato odvetnik v Gorici. Bil je ustanovitelj in predsednik društva Narodna prosveta, deloval je pri pevskem in glasbenem društvu, pri Akademičnem ferijalnem društvu Adrija in drugod. Bil je tudi poslanec v goriškem deželnem zboru. Po koncu prve svetovne vojne je kot predsednik pokrajinskega odseka Narodnega sveta za Gorico podpisal razglas, s katerim je odsek v imenu jugoslovanske države prevzel oblast nad Gorico in slovenskim delom Goriške. Italijani so ga za nekaj mesecev konfinirali, vendar je bil kmalu izvoljen za državnega poslanca.
Ob italijanskem napadu na Jugoslavijo leta 1941 so ga zaprli, pozneje pa se je vključil v Osvobodilno fronto. Karel Podgornik je bil po koncu vojne izvoljen za prvega predsednika Demokratične fronte goriških, beneških in kanalskih Slovencev, vendar se je moral zaradi napadov italijanskih nacionalistov umakniti v Jugoslavijo.
—–
Na današnji dan leta 1902 se je v kraju Pšenična Polica pri Cerkljah na Gorenjskem rodil dramatik JOŽA VOMBERGAR. Končal je šentviško klasično gimnazijo in na ljubljanski univerzi diplomiral iz prava. Leta 1945 se je pred komunisti umaknil v Argentino in se v Buenos Airesu zaposlil kot delavec in železniški uradnik. Joža Vombergar je že pred drugo svetovno vojno pisal popularne ljudske in radijske igre (bil je med prvimi slovenskimi pisci takih iger) ter skeče s skupnim naslovom »Vesele in žalostne iz življenja Jake Smodlake«. S pisanjem je nadaljeval tudi v emigraciji.
—–
Na današnji dan leta 1905 se je v Trstu rodil odvetnik in narodni delavec ANGELO KUKANJA. Zaradi sodelovanja pri Dijaški matici in društvu Edinost so ga novembra leta 1929 aretirali in obsodili na štiri leta zapora. Po izpustitvi je bil med ustanovitelji odbora za koordinacijo ilegalnega protifašističnega dela, leta 1940 pa med ustanovitelji narodnega sveta primorskih Slovencev. Obsojen je bil tudi na drugem tržaškem procesu. Po vojni je Angelo Kukanja postal odvetnik v Trstu, leta 1954 pa je bil izvoljen za prvega predsednika krovne organizacije Slovencev v Italiji, Slovenske kulturno-gospodarske zveze.
—–
Skladatelj in dirigent KRUNO CIPCI je študiral na Glasbeni akademiji v Zagrebu, nekaj časa dirigiral v zagrebškem Pionirskem gledališču, večino svojega ustvarjanja pa je posvetil delovanju na slovenskem glasbenem prizorišču. Samostojno dirigentsko kariero je nadaljeval z delom na ljubljanskem radiu in televiziji. Leta 1966 je napisal in posnel prvo slovensko televizijsko opero »Doktor Petelin«. Med najpomembnejše dosežke njegovega opusa sodijo baleti, opere in dela za mladino, na primer »Zlata žoga«, »Pepelka«, »Turjaška Rozamunda«, »Pika Nogavička« in »Sneguljčica«. Glasbeno je bil usmerjen neoklasicistično; za njegove skladbe so značilne jasna oblika, melodičnost in učinkovita instrumentacija. Kruno Cipci se je rodil na današnji dan pred 90-imi leti v Splitu.
Velepodjetnik in podpornik narodnega gibanja Medvojni voditelj Slovenske ljudske stranke v ilegali Privrženka tako imenovanega totalnega gledališča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zgodovinar drugačnih pogledov na slovenski prostor Slovnica vzhodnoštajerskega knjižnega jezika Ljubljanska nogometna podzveza *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Umetnostni zgodovinar in daljnoviden politik Prva slovenska pisateljica z izrazito individualnostjo Taborniki in taborniška organizacija
Kako je nastajalo Društvo slovenskih pisateljev ? Politik in gospodarstvenik s preloma stoletij Krajinar s Cerkniškega jezera
Kmečki upor 18. stoletja na Slovenskem Režiser in gledališki organizator Lirski tenor iz Trsta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Svetovalec za elektrogospodarstvo v Slonokoščeni obali Opereta “Pomlad v Rogaški Slatini” Zakon o zaščiti kmetov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Skladatelj iz časa marčne revolucije Pesnik z Nabrežine – glasnik časa in razmer Zakon, ki je omogočil vpoklic prve generacije slovenskih vojakov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Uršulinka iz Antologije slovenske religiozne lirike Začetnik smučanja in turističnega slovstva Ključno oporišče vodstva odporniškega gibanja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Emonec – kip predhodnika današnjega ljubljanskega meščana Prva tlakovana ulica v Ljubljani Vzorno gospodarjenje z gozdovi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Hvalnica prvi slovenski pesnici Dolga pot iz ruskega ujetništva Začetnik nove kirurške tehnike pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti Velikonočni potres v Ljubljani Nacistični izgon koroških Slovencev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naš prvi pisec o utopičnem socializmu Jurij Šubic pred 140 leti razstavljal v pariškem Salonu Škoda, ki jo je povzročila vojna, ostala neporavnana
Ugledno ime slovenskega gradbeništva Skoraj tri desetletja na tržaškem odru Hitler med zaveznike razdelil slovensko ozemlje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pridige za vse nedelje v letu – vendar ne predolge Mokronožan postal prvi slovenski župan Maribora Umetnik čiste kiparske forme
Prva doslej znana pisna omemba Bleda v zgodovinskih virih Usoda redovnika iz kostanjeviškega samostana Vojak – pisec mladinskih iger
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Cestnoprometni predpisi cesarice Marije Terezije Nastajanje slovenske ženske meščanske povesti in romana Državni prvak v dopisnem šahu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Usmeritev v čisto umetniško grafiko Prvi predavatelj računalništva pri nas »Lovec na homokumulate« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Graditelj železniških prog po Evropi Arhitekt in predsednik ljubljanskega mestnega sveta Slovenski branilec neba nad Beogradom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov