Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Jožef Šemrl, Peter Deržaj, Zlata Rodošek, Jože Felc
Načrtovalec cestnih in plovnih povezav JOŽEF ŠEMERL se je rodil na današnji dan leta 1754 v Ljubljani. Med šolanjem ga je hidrotehnik in arhitekt Gabrijel Gruber navdušil za gradbeništvo in hidrotehniko. Graditev rečnih prekopov je študiral na Nizozemskem, po vrnitvi v Ljubljano pa je vodil graditve cest po Sloveniji in sodeloval pri urejanju Ljubljanice, Save in Kolpe za plovbo. Na področju arhitekture je v Ljubljani zasnoval ureditev frančiščanskega samostana za knjižničarsko dejavnost, na Dunaju pa so po njegovih načrtih zgradili palačo tehniške visoke šole. Med neuresničenimi načrti Jožefa Šemerla pa je gotovo velikopotezno zasnovan projekt plovne poti – prekopa – od Dunaja do Jadrana.
—–
PETER DRŽAJ je po študiju medicine v Zagrebu služboval v Celju in Ljubljani. Leta 1941 je postal član zdravniškega matičnega odbora Osvobodilne fronte. Italijani so ga še isto leto zaprli in obsodili na leto konfinacije v Italiji. Po vrnitvi je odšel v partizane. Tam je bil med drugim sanitarni referent 4. operativne cone na Štajerskem. Prizadeval si je za izboljšanje sanitetne službe in higiene, posvetil pa se je tudi kirurškemu delu. Partizanski zdravnik Peter Držaj se je rodil na današnji dan leta 1913 v Stični. Po njem se imenuje bolnišnica v Ljubljani.
—–
Gledališka igralka ZLATA RODOŠEK je leta 1940 začela študirati germanistiko na filozofski fakulteti v Ljubljani, obiskovala igralski oddelek Glasbene akademije in statirala v Drami Slovenskega narodnega gledališča. Septembra leta 1945 je bila angažirana v nastajajočem ansamblu Slovenskega stalnega gledališča v Trstu, kjer je nastopala 36 let. Dozorela je v pomembno karakterno igralko. Like je gradila preudarno, v odrsko razigranost pa je vnašala mediteransko barvitost, prepojeno z nežno toplino. Sodelovala je tudi na Radiu Trst A. Leta 2002 je za svoje umetniško delo prejela srebrni red Republike Slovenije. Zlata Rodošek se je rodila na današnji dan leta 1922 v Števerjanu.
—–
Psihiater JOŽE FELC je leta 1966 diplomiral na medicinski fakulteti v Ljubljani in bil nato dobra štiri desetletja zaposlen v psihiatrični bolnišnici v Idriji; 32 let je bil njen strokovni direktor. Svoji osnovni stroki, psihiatriji, se je posvečal tudi literarno in publicistično. Pesmi in pripovedi je objavljal v revijalnem tisku in izdal dvajset knjig. Že kot gimnazijec je napisal knjigo »Dobro jutro, svoboda«, ki pa je bila objavljena šele po enajstih letih – leta 1972. Tistega leta pa je tudi prenehala izhajati revija za kulturna in obča vprašanja »Kaplja«, ki je podpirala slovenstvo in enotni slovenski kulturni prostor; njen glavni urednik je bil Jože Felc.
Sicer pa je bil Felc literarno-publicistični kronist hitro spreminjajočega se časa in prostora. Téme njegovega pisanja so bile med drugim mladostno dozorevanje, duševna in bivanjska stiska povratnikov iz tujine, socialne, duševne in etične preizkušnje ljudi ob Idrijci med drugo svetovno vojno in vprašanja sodobnega časa.
Leta 2010 je izšla njegova zadnja knjiga z naslovom »Živeti življenje«; v njej je objavil predvsem intervjuje, ki jih je v dobrih treh desetletjih dal tiskanim medijem. Za svoje delo je prejel več nagrad, med njimi nagrado Prešernove družbe ter najvišji priznanji mesta Idrije Pirnatovo nagrado in nagrado Jožefa Mraka. Jože Felc se je rodil na današnji dan leta 1941 v Spodnji Idriji.
6270 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Jožef Šemrl, Peter Deržaj, Zlata Rodošek, Jože Felc
Načrtovalec cestnih in plovnih povezav JOŽEF ŠEMERL se je rodil na današnji dan leta 1754 v Ljubljani. Med šolanjem ga je hidrotehnik in arhitekt Gabrijel Gruber navdušil za gradbeništvo in hidrotehniko. Graditev rečnih prekopov je študiral na Nizozemskem, po vrnitvi v Ljubljano pa je vodil graditve cest po Sloveniji in sodeloval pri urejanju Ljubljanice, Save in Kolpe za plovbo. Na področju arhitekture je v Ljubljani zasnoval ureditev frančiščanskega samostana za knjižničarsko dejavnost, na Dunaju pa so po njegovih načrtih zgradili palačo tehniške visoke šole. Med neuresničenimi načrti Jožefa Šemerla pa je gotovo velikopotezno zasnovan projekt plovne poti – prekopa – od Dunaja do Jadrana.
—–
PETER DRŽAJ je po študiju medicine v Zagrebu služboval v Celju in Ljubljani. Leta 1941 je postal član zdravniškega matičnega odbora Osvobodilne fronte. Italijani so ga še isto leto zaprli in obsodili na leto konfinacije v Italiji. Po vrnitvi je odšel v partizane. Tam je bil med drugim sanitarni referent 4. operativne cone na Štajerskem. Prizadeval si je za izboljšanje sanitetne službe in higiene, posvetil pa se je tudi kirurškemu delu. Partizanski zdravnik Peter Držaj se je rodil na današnji dan leta 1913 v Stični. Po njem se imenuje bolnišnica v Ljubljani.
—–
Gledališka igralka ZLATA RODOŠEK je leta 1940 začela študirati germanistiko na filozofski fakulteti v Ljubljani, obiskovala igralski oddelek Glasbene akademije in statirala v Drami Slovenskega narodnega gledališča. Septembra leta 1945 je bila angažirana v nastajajočem ansamblu Slovenskega stalnega gledališča v Trstu, kjer je nastopala 36 let. Dozorela je v pomembno karakterno igralko. Like je gradila preudarno, v odrsko razigranost pa je vnašala mediteransko barvitost, prepojeno z nežno toplino. Sodelovala je tudi na Radiu Trst A. Leta 2002 je za svoje umetniško delo prejela srebrni red Republike Slovenije. Zlata Rodošek se je rodila na današnji dan leta 1922 v Števerjanu.
—–
Psihiater JOŽE FELC je leta 1966 diplomiral na medicinski fakulteti v Ljubljani in bil nato dobra štiri desetletja zaposlen v psihiatrični bolnišnici v Idriji; 32 let je bil njen strokovni direktor. Svoji osnovni stroki, psihiatriji, se je posvečal tudi literarno in publicistično. Pesmi in pripovedi je objavljal v revijalnem tisku in izdal dvajset knjig. Že kot gimnazijec je napisal knjigo »Dobro jutro, svoboda«, ki pa je bila objavljena šele po enajstih letih – leta 1972. Tistega leta pa je tudi prenehala izhajati revija za kulturna in obča vprašanja »Kaplja«, ki je podpirala slovenstvo in enotni slovenski kulturni prostor; njen glavni urednik je bil Jože Felc.
Sicer pa je bil Felc literarno-publicistični kronist hitro spreminjajočega se časa in prostora. Téme njegovega pisanja so bile med drugim mladostno dozorevanje, duševna in bivanjska stiska povratnikov iz tujine, socialne, duševne in etične preizkušnje ljudi ob Idrijci med drugo svetovno vojno in vprašanja sodobnega časa.
Leta 2010 je izšla njegova zadnja knjiga z naslovom »Živeti življenje«; v njej je objavil predvsem intervjuje, ki jih je v dobrih treh desetletjih dal tiskanim medijem. Za svoje delo je prejel več nagrad, med njimi nagrado Prešernove družbe ter najvišji priznanji mesta Idrije Pirnatovo nagrado in nagrado Jožefa Mraka. Jože Felc se je rodil na današnji dan leta 1941 v Spodnji Idriji.
Velepodjetnik in podpornik narodnega gibanja Medvojni voditelj Slovenske ljudske stranke v ilegali Privrženka tako imenovanega totalnega gledališča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zgodovinar drugačnih pogledov na slovenski prostor Slovnica vzhodnoštajerskega knjižnega jezika Ljubljanska nogometna podzveza *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Umetnostni zgodovinar in daljnoviden politik Prva slovenska pisateljica z izrazito individualnostjo Taborniki in taborniška organizacija
Kako je nastajalo Društvo slovenskih pisateljev ? Politik in gospodarstvenik s preloma stoletij Krajinar s Cerkniškega jezera
Kmečki upor 18. stoletja na Slovenskem Režiser in gledališki organizator Lirski tenor iz Trsta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Svetovalec za elektrogospodarstvo v Slonokoščeni obali Opereta “Pomlad v Rogaški Slatini” Zakon o zaščiti kmetov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Skladatelj iz časa marčne revolucije Pesnik z Nabrežine – glasnik časa in razmer Zakon, ki je omogočil vpoklic prve generacije slovenskih vojakov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Uršulinka iz Antologije slovenske religiozne lirike Začetnik smučanja in turističnega slovstva Ključno oporišče vodstva odporniškega gibanja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Emonec – kip predhodnika današnjega ljubljanskega meščana Prva tlakovana ulica v Ljubljani Vzorno gospodarjenje z gozdovi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Hvalnica prvi slovenski pesnici Dolga pot iz ruskega ujetništva Začetnik nove kirurške tehnike pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti Velikonočni potres v Ljubljani Nacistični izgon koroških Slovencev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naš prvi pisec o utopičnem socializmu Jurij Šubic pred 140 leti razstavljal v pariškem Salonu Škoda, ki jo je povzročila vojna, ostala neporavnana
Ugledno ime slovenskega gradbeništva Skoraj tri desetletja na tržaškem odru Hitler med zaveznike razdelil slovensko ozemlje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pridige za vse nedelje v letu – vendar ne predolge Mokronožan postal prvi slovenski župan Maribora Umetnik čiste kiparske forme
Prva doslej znana pisna omemba Bleda v zgodovinskih virih Usoda redovnika iz kostanjeviškega samostana Vojak – pisec mladinskih iger
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Cestnoprometni predpisi cesarice Marije Terezije Nastajanje slovenske ženske meščanske povesti in romana Državni prvak v dopisnem šahu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Usmeritev v čisto umetniško grafiko Prvi predavatelj računalništva pri nas »Lovec na homokumulate« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Graditelj železniških prog po Evropi Arhitekt in predsednik ljubljanskega mestnega sveta Slovenski branilec neba nad Beogradom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov