Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

10. junij

10.06.2019

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Silvij Kobal, Vekoslav Kukovec, Hotel Tivoli, podiranje poganskih svetišč

Na današnji dan pred 1620-imi leti je bil sprejet uradni razglas o uničevanju poganskih svetišč na podeželju. To se je zgodilo v obdobju uveljavljanja krščanstva kot privilegirane religije v rimskem cesarstvu. K takšnemu položaju krščanstva je največ pripomogel cesar Konstantin z zakonodajo, ki je omejevala oziroma prepovedovala poganski kult. S tem je povzročil spreminjanje zunanje podobe rimskih mest, saj so iz njih začeli izginjati poganski simboli in templji. Posledice takšnega uničevanja so arheologi odkrili tudi v naših krajih: v Celju je bilo razdejano Herkulovo svetišče, v Šmarjeti pa svetišče noriškega božanstva Marsa Latobiusa.

—–

Na današnji dan pred 150-imi leti je začel v Ljubljani izhajati prvi slovenski zbadljivo-šaljivi list »Brencelj v lažnjivi obleki«.  Njegov urednik in glavni avtor je bil humorist in časnikar Jakob Alešovec, ki se je v naslovu lista upodobil kot brencelj. »Pikal« in smešil je nemškutarstvo, tujo oblast in nekatere domače politike. Državna cenzura je »Brenclja« zaradi protiavstrijstva  in  narodnjaštva  večkrat  zaplenila,   pa   tudi  Alešovec  je  bil  nekajkrat zaprt. Pisatelj Josip Jurčič je list in njegovega urednika Alešovca že kmalu po začetku izhajanja v javni kritiki ostro obsodil zaradi robatega in osebno žaljivega humorja.

—–

Pravnik, politik in publicist  VEKOSLAV  KUKOVEC  se je rodil na današnji dan leta 1876 v Kóračicah pri Ormožu. 1906. leta je ustanovil liberalno Narodno stranko na Štajerskem in bil njen predsednik do leta 1917. Ob ustanovitvi Jugoslovanske socialdemokratske stranke za Slovenijo je bil najprej njen podpredsednik, pozneje pa predsednik. V letih 1920 in 21 je bil minister za socialno politiko. Vekoslav Kukovec se je kot javni delavec zavzemal za nadstrankarsko politično povezovanje.

—–

Eden redkih hotelov v začetku 20. stoletja v Ljubljani je bil Hotel Tivoli, nekaj deset metrov proč od Tivolskega gradu. Tam je od leta 1835 stala slovita Švicarija, priljubljeno gostišče in zabavišče Ljubljančanov, ki pa so jo zaradi graditve hotela podrli. Načrte zanj je v slogu gorenjskih kmečkih hiš izdelal arhitekt Ciril Koch. Tedaj so se namreč ogrevali za domači slog graditve:

»Ako hočemo tekmovati z drugimi deželami, ne smemo zidati pri nas tako kot drugod, temveč moramo zidati v izvirnem in posebnem slogu, ki se razlikuje od arhitekture v drugih deželah.«

Hotel Tivoli so začeli graditi leta 1907, prenočišča pa naj bi ponujal predvsem tujim gostom. A teh je bilo malo, vanj pa so radi zahajali slovenski boemi. Ivan Cankar, na primer, je v njem dobro leto celó stanoval in ga v nekem pismu imenoval kar »prizorišče grehov«.

Po prvi svetovni vojni so v hotelu nastanili ruske emigrante, pozneje pa so ga namenili bivanju študentov in profesorjev. Ker teh načrtov niso uresničili, so hotelske sobe spremenili v stanovanja in ateljeje.

—–

Gledališki igralec  SILVIJ  KOBAL  je leta 1946 postal član Slovenskega stalnega gledališča v Trstu in bil odtlej ves čas eden njegovih vodilnih ustvarjalcev. V številnih dognanih dramskih likih je posebej razvil dvoje značilnosti – razgiban temperament, poln mediteranskega duha, in mehak čut za komično, s katerim je vlival svojim vlogam žlahtno ljudskost. Prejel je Borštnikov prstan, najodličnejšo slovensko igralsko nagrado, ter leta 1986 Prešernovo nagrado. Silvij Kobal se je rodil na današnji dan leta 1928 v Idriji.


Na današnji dan

6270 epizod

Na današnji dan

6270 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

10. junij

10.06.2019

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Silvij Kobal, Vekoslav Kukovec, Hotel Tivoli, podiranje poganskih svetišč

Na današnji dan pred 1620-imi leti je bil sprejet uradni razglas o uničevanju poganskih svetišč na podeželju. To se je zgodilo v obdobju uveljavljanja krščanstva kot privilegirane religije v rimskem cesarstvu. K takšnemu položaju krščanstva je največ pripomogel cesar Konstantin z zakonodajo, ki je omejevala oziroma prepovedovala poganski kult. S tem je povzročil spreminjanje zunanje podobe rimskih mest, saj so iz njih začeli izginjati poganski simboli in templji. Posledice takšnega uničevanja so arheologi odkrili tudi v naših krajih: v Celju je bilo razdejano Herkulovo svetišče, v Šmarjeti pa svetišče noriškega božanstva Marsa Latobiusa.

—–

Na današnji dan pred 150-imi leti je začel v Ljubljani izhajati prvi slovenski zbadljivo-šaljivi list »Brencelj v lažnjivi obleki«.  Njegov urednik in glavni avtor je bil humorist in časnikar Jakob Alešovec, ki se je v naslovu lista upodobil kot brencelj. »Pikal« in smešil je nemškutarstvo, tujo oblast in nekatere domače politike. Državna cenzura je »Brenclja« zaradi protiavstrijstva  in  narodnjaštva  večkrat  zaplenila,   pa   tudi  Alešovec  je  bil  nekajkrat zaprt. Pisatelj Josip Jurčič je list in njegovega urednika Alešovca že kmalu po začetku izhajanja v javni kritiki ostro obsodil zaradi robatega in osebno žaljivega humorja.

—–

Pravnik, politik in publicist  VEKOSLAV  KUKOVEC  se je rodil na današnji dan leta 1876 v Kóračicah pri Ormožu. 1906. leta je ustanovil liberalno Narodno stranko na Štajerskem in bil njen predsednik do leta 1917. Ob ustanovitvi Jugoslovanske socialdemokratske stranke za Slovenijo je bil najprej njen podpredsednik, pozneje pa predsednik. V letih 1920 in 21 je bil minister za socialno politiko. Vekoslav Kukovec se je kot javni delavec zavzemal za nadstrankarsko politično povezovanje.

—–

Eden redkih hotelov v začetku 20. stoletja v Ljubljani je bil Hotel Tivoli, nekaj deset metrov proč od Tivolskega gradu. Tam je od leta 1835 stala slovita Švicarija, priljubljeno gostišče in zabavišče Ljubljančanov, ki pa so jo zaradi graditve hotela podrli. Načrte zanj je v slogu gorenjskih kmečkih hiš izdelal arhitekt Ciril Koch. Tedaj so se namreč ogrevali za domači slog graditve:

»Ako hočemo tekmovati z drugimi deželami, ne smemo zidati pri nas tako kot drugod, temveč moramo zidati v izvirnem in posebnem slogu, ki se razlikuje od arhitekture v drugih deželah.«

Hotel Tivoli so začeli graditi leta 1907, prenočišča pa naj bi ponujal predvsem tujim gostom. A teh je bilo malo, vanj pa so radi zahajali slovenski boemi. Ivan Cankar, na primer, je v njem dobro leto celó stanoval in ga v nekem pismu imenoval kar »prizorišče grehov«.

Po prvi svetovni vojni so v hotelu nastanili ruske emigrante, pozneje pa so ga namenili bivanju študentov in profesorjev. Ker teh načrtov niso uresničili, so hotelske sobe spremenili v stanovanja in ateljeje.

—–

Gledališki igralec  SILVIJ  KOBAL  je leta 1946 postal član Slovenskega stalnega gledališča v Trstu in bil odtlej ves čas eden njegovih vodilnih ustvarjalcev. V številnih dognanih dramskih likih je posebej razvil dvoje značilnosti – razgiban temperament, poln mediteranskega duha, in mehak čut za komično, s katerim je vlival svojim vlogam žlahtno ljudskost. Prejel je Borštnikov prstan, najodličnejšo slovensko igralsko nagrado, ter leta 1986 Prešernovo nagrado. Silvij Kobal se je rodil na današnji dan leta 1928 v Idriji.


20.08.2023

22. avgust - ultimat po sestrelitvi ameriških letal (1946)

Črkarska pravda za “popoln in razumen črkopis” Koroški bančnik v Mariboru V kanuju do medalj


20.08.2023

21. avgust Ciril Kosmač o sovjetskem zlomu praške pomladi (1968)

Prva natančna določitev slovenskega jezikovnega ozemlja Rektor graške univerze Soustanovitelj Groharjevega umetniškega kluba *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


12.08.2023

20. avgust - prvo civilno letališče na Slovenskem (1933)

Pridigar v jezuitskih kolegijih Tragična zgodba policijskega uradnika in obveščevalca Skladateljica, poglobljena v ljudsko glasbo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


12.08.2023

19. avgust - France Bernot (1923) oceanograf in meteorolog

Zamejski pesnik, pisatelj, publicist in prevajalec Eden prvih vojaških incidentov hladne vojne Prva z domačim znanjem zgrajena hidroelektrarna


12.08.2023

18. avgust - Milenko Šober (1923) eden pionirjev radijski oddaj o turizmu in pomorstvu

Astronom iz Mengša – mandarin na kitajskem dvoru "Ribarski zakon za Kranjsko" Arheolog in pesnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


12.08.2023

17. avgust - Gospodarski odsek Narodnega sveta (1918)

Praznujemo slovensko Prekmurje Kritik malomeščanstva in politične nenačelnosti Ameriški kongresnik slovenskega rodu


12.08.2023

16. avgust - Avgust Stanko (1903) legendarni radijski harmonikar

Tragika koroškega kmečkega upora Spominska knjiga štajerske Švice v Solčavi Prvi – pod današnjih merilih – župan Nove Gorice *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


12.08.2023

15. avgust - Gustav Ipavec (1831) zdravnik, skladatelj in župan Šentjurja

Prvi življenjepis Franceta Prešerna Šolska sestra ustanovi zasebno žensko učiteljišče Avtor dragocene fotografske dediščine *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


12.08.2023

14. avgust - Gitica Jakopin (1928) knjižna in filmska prevajalka

Maribor dobi dramatično društvo Za modernejšo predstavitev naravoslovnih zbirk Ljubljana priključena na javno električno omrežje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


07.08.2023

13. avgust -"nedelja sirkovih metel" (1950)

Vitez, ki je gradil železniške povezave Pot do novega Deželnega gledališča Protivladne demonstracije na pragu svetovne vojne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


12.08.2023

12. avgust - Samo Smerkolj, operni in koncertni pevec (1921)

Prvi šolski zdravnik v Ljubljani Doktorat prvega geografa Ivan Cankar za 6 tednov v zapor na Ljubljanskem gradu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


07.08.2023

11. avgust - Franc Kuri (1891) slovenski agronom v Hercegovini

Žrtev dachavskih procesov Desetletja prepovedani književnik Uzakonjena volilna pravica žensk


07.08.2023

10. avgust - pred 130 leti (1893) se je rodil Lovro Kuhar - Prežihov Voranc

Prvi predsednik Slovenske matice Pravnik in književnik Ko je v Auschwitz prispela največja skupina internirancev s slovenskega ozemlja


07.08.2023

9. avgust - taborsko dogajanje v Ljutomeru leta 1868

Avtor našega najstarejšega celovitega dramskega besedila Prvi slovenski vpis v zemljiško knjigo na Štajerskem Goriško akademsko društvo Adrija


07.08.2023

8. avgust - Marij Pregelj (1913) karikaturist in knjižni ilustrator

Poštna zveza med Gradcem in Ljubljano Od vroclavskega do ljubljanskega odra Specialist za higieno in socialno medicino *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


07.08.2023

7. avgust - odprli Narodni dom v Celju (1897)

Od zgodovinskega opisa Opčin pri Trstu do besedil za otroke Diplomat, umetnostni zgodovinar, etnolog Začetek serijske proizvodnje avtomobilov na Slovenskem


03.08.2023

6. avgust - dr. Janez Marolt (1943) od Homškega hriba k učenostim starega vzhoda

Strela morila na Donački gori Slovenski tabor na Koroškem Odrska interpretka materinskih likov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


04.08.2023

5. avgust - statut mesta Ptuj iz leta 1513

Ena prvih predstavnic sodobnega plesnega izražanja pri nas Skladatelj, ki je ustvaril »pravljični balet« Zgodovinski uspeh alpinističnega para v severni steni Špika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


31.07.2023

4. avgust - prvo poskusno TV oddajanje pri nas (1956)

Jezikoslovec s Koroškega Pripovedovalka pravljic in otroških zgodb Zmagoslavje ladijskega vijaka


31.07.2023

3. avgust - 70 let Kugyjevega spomenika v Trenti

Redni profesor gradbeništva v Helsinkih 130 let Muzejskega društva Ptuj Gimnazija v Gorici tudi slovenska


Stran 23 od 314
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov