Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Stanko Lutman, France Filipič, Ernest Hemingway, človek prvič na luni
Zdravnik STANKO LUTMAN je študiral v Zagrebu in leta 1934 opravil specialistični internistični izpit. Bil je primarij in vodja internega oddelka Splošne bolnišnice v Mariboru. Leta 1941 so ga Nemci izgnali v Srbijo; tam je začel sodelovati v narodnoosvobodilnem gibanju, prešel na osvobojeno ozemlje v Bosno in postal upravnik partizanske bolnišnice na Kozari. Po koncu vojne se je vrnil v Maribor. Napisal je več strokovnih člankov in dve knjigi. Stanko Lutman se je rodil na današnji dan pred 120-imi leti v Trstu.
—–
Na današnji dan pred sto leti se je v Mariboru rodil književnik, zgodovinar in publicist FRANCE FILIPIČ. Gimnazijo je obiskoval v Mariboru in Šentvidu pri Ljubljani, nato pa se je zaposlil v Cirilovi tiskarni v Mariboru. Leta 1941 se je povezal z Osvobodilno fronto, leti 1944 in 45 pa prebil v nemških koncentracijskih taboriščih. Po koncu vojne se je lotil časnikarstva, leta 1956 pa postal svobodni književnik. V njegovih pesmih je taboriščna tematika postopoma prehajala v intimizem in modernistično metaforiko, vendar je ohranjala socialni interes. Poleg pesniških zbirk je izdal še knjigo novel z naslovom Pojoči konj, pisal pa je tudi mladinsko poezijo in prozo.
V začetku šestdesetih let prejšnjega stoletja je uredil slovensko-angleško pesniško antologijo “Neka druga dežela” in zbornik slovenskega leposlovja s tematiko koncentracijskih taborišč z naslovom “Z očmi, zazrtimi v svobodo”. Preučeval je zgodovino druge svetovne vojne in zgodovino revolucionarnega delavskega gibanja v Sloveniji in Jugoslaviji, leta 1952 pa napisal monografijo o Pohorskem bataljonu; pozneje jo je še večkrat dopolnil. France Filipič je bil tudi urednik revije Dialogi, pobudnik in organizator Štatenberških pisateljskih srečanj in srečanj pisateljev alpskih dežel ter začetnik Festivala Kurirček. Za svoje življenjsko delo je prejel najvišje priznanje mesta Maribor – Glazerjevo nagrado.
—–
Ameriški pisatelj ERNEST HEMINGWAY je že s petnajstimi leti zapustil dom in šolo ter se preživljal s priložnostnimi deli. Med prvo svetovno vojno je bil vojni reporter in prostovoljec v saniteti v Italiji, bil je tudi na soški fronti; tam je bil ranjen. Pozneje, ko je bil že uveljavljen in slaven pisatelj, se je kot vojni dopisnik udeležil španske državljanske vojne. Njegovo pripovedništvo zajema motiviko iz njegovih doživljajev, v različnih kratkih zgodbah in romanih pa je prikazoval moč človeških nagonov in globoko strast po intenzivnem življenju – marsikdaj v grobi in brutalni luči. Njegova najbolj znana dela so Komu zvoni, Zbogom, orožje ter Starec in morje, za katero je leta 1954 dobil Nobelovo nagrado. Ameriški pisatelj Ernest Hemingway se je rodil na današnji dan pred 120-imi leti.
—–
Na današnji dan pred 50-imi leti je ob dveh in 31 minut po srednjeevropskem času na Mesec stopil prvi človek. To je bil ameriški vesoljec Neil Armstrong. Skupaj z Edwinom Aldrinom, ki je iz pristajalnega plovila “Orel” stopil na Mesec drugi, je ostal tam 22 ur. Armstrong je takrat izrekel danes že zgodovinski stavek: “To je majhen korak za človeka, a velik skok za človeštvo.”
Po izkrcanju na planoto, imenovano Morje miru, sta Armstrong in Aldrin namestila televizijsko kamero, ki ju je snemala, ko sta razvila ameriško zastavo, odkrila ploščo ter nabrala kar 37 kilogramov in pol vzorcev prahu in kamenja z Mesečeve površine. Njun sprehod je trajal osem ur in pol. Vse to je televizijska kamera neposredno prenašala na Zemljo in tako je ta zgodovinski dogodek pred pol stoletja lahko spremljalo približno 500 milijonov ljudi.
6272 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Stanko Lutman, France Filipič, Ernest Hemingway, človek prvič na luni
Zdravnik STANKO LUTMAN je študiral v Zagrebu in leta 1934 opravil specialistični internistični izpit. Bil je primarij in vodja internega oddelka Splošne bolnišnice v Mariboru. Leta 1941 so ga Nemci izgnali v Srbijo; tam je začel sodelovati v narodnoosvobodilnem gibanju, prešel na osvobojeno ozemlje v Bosno in postal upravnik partizanske bolnišnice na Kozari. Po koncu vojne se je vrnil v Maribor. Napisal je več strokovnih člankov in dve knjigi. Stanko Lutman se je rodil na današnji dan pred 120-imi leti v Trstu.
—–
Na današnji dan pred sto leti se je v Mariboru rodil književnik, zgodovinar in publicist FRANCE FILIPIČ. Gimnazijo je obiskoval v Mariboru in Šentvidu pri Ljubljani, nato pa se je zaposlil v Cirilovi tiskarni v Mariboru. Leta 1941 se je povezal z Osvobodilno fronto, leti 1944 in 45 pa prebil v nemških koncentracijskih taboriščih. Po koncu vojne se je lotil časnikarstva, leta 1956 pa postal svobodni književnik. V njegovih pesmih je taboriščna tematika postopoma prehajala v intimizem in modernistično metaforiko, vendar je ohranjala socialni interes. Poleg pesniških zbirk je izdal še knjigo novel z naslovom Pojoči konj, pisal pa je tudi mladinsko poezijo in prozo.
V začetku šestdesetih let prejšnjega stoletja je uredil slovensko-angleško pesniško antologijo “Neka druga dežela” in zbornik slovenskega leposlovja s tematiko koncentracijskih taborišč z naslovom “Z očmi, zazrtimi v svobodo”. Preučeval je zgodovino druge svetovne vojne in zgodovino revolucionarnega delavskega gibanja v Sloveniji in Jugoslaviji, leta 1952 pa napisal monografijo o Pohorskem bataljonu; pozneje jo je še večkrat dopolnil. France Filipič je bil tudi urednik revije Dialogi, pobudnik in organizator Štatenberških pisateljskih srečanj in srečanj pisateljev alpskih dežel ter začetnik Festivala Kurirček. Za svoje življenjsko delo je prejel najvišje priznanje mesta Maribor – Glazerjevo nagrado.
—–
Ameriški pisatelj ERNEST HEMINGWAY je že s petnajstimi leti zapustil dom in šolo ter se preživljal s priložnostnimi deli. Med prvo svetovno vojno je bil vojni reporter in prostovoljec v saniteti v Italiji, bil je tudi na soški fronti; tam je bil ranjen. Pozneje, ko je bil že uveljavljen in slaven pisatelj, se je kot vojni dopisnik udeležil španske državljanske vojne. Njegovo pripovedništvo zajema motiviko iz njegovih doživljajev, v različnih kratkih zgodbah in romanih pa je prikazoval moč človeških nagonov in globoko strast po intenzivnem življenju – marsikdaj v grobi in brutalni luči. Njegova najbolj znana dela so Komu zvoni, Zbogom, orožje ter Starec in morje, za katero je leta 1954 dobil Nobelovo nagrado. Ameriški pisatelj Ernest Hemingway se je rodil na današnji dan pred 120-imi leti.
—–
Na današnji dan pred 50-imi leti je ob dveh in 31 minut po srednjeevropskem času na Mesec stopil prvi človek. To je bil ameriški vesoljec Neil Armstrong. Skupaj z Edwinom Aldrinom, ki je iz pristajalnega plovila “Orel” stopil na Mesec drugi, je ostal tam 22 ur. Armstrong je takrat izrekel danes že zgodovinski stavek: “To je majhen korak za človeka, a velik skok za človeštvo.”
Po izkrcanju na planoto, imenovano Morje miru, sta Armstrong in Aldrin namestila televizijsko kamero, ki ju je snemala, ko sta razvila ameriško zastavo, odkrila ploščo ter nabrala kar 37 kilogramov in pol vzorcev prahu in kamenja z Mesečeve površine. Njun sprehod je trajal osem ur in pol. Vse to je televizijska kamera neposredno prenašala na Zemljo in tako je ta zgodovinski dogodek pred pol stoletja lahko spremljalo približno 500 milijonov ljudi.
Konec cenzure omogočil izid Prešernove Zdravljice Diehl-Oswaldov politični proces » Kjer se pravica sprevrže v krivico, je upor dolžnost« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenski tabori spodbujajo narodno zavest Lutkovno gledališče »Il Piccoli di Podrecca« Preimenovanje Osvobodilne fronte *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Velepodjetnik in podpornik narodnega gibanja Medvojni voditelj Slovenske ljudske stranke v ilegali Privrženka tako imenovanega totalnega gledališča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zgodovinar drugačnih pogledov na slovenski prostor Slovnica vzhodnoštajerskega knjižnega jezika Ljubljanska nogometna podzveza *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Umetnostni zgodovinar in daljnoviden politik Prva slovenska pisateljica z izrazito individualnostjo Taborniki in taborniška organizacija
Kako je nastajalo Društvo slovenskih pisateljev ? Politik in gospodarstvenik s preloma stoletij Krajinar s Cerkniškega jezera
Kmečki upor 18. stoletja na Slovenskem Režiser in gledališki organizator Lirski tenor iz Trsta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Svetovalec za elektrogospodarstvo v Slonokoščeni obali Opereta “Pomlad v Rogaški Slatini” Zakon o zaščiti kmetov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Skladatelj iz časa marčne revolucije Pesnik z Nabrežine – glasnik časa in razmer Zakon, ki je omogočil vpoklic prve generacije slovenskih vojakov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Uršulinka iz Antologije slovenske religiozne lirike Začetnik smučanja in turističnega slovstva Ključno oporišče vodstva odporniškega gibanja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Emonec – kip predhodnika današnjega ljubljanskega meščana Prva tlakovana ulica v Ljubljani Vzorno gospodarjenje z gozdovi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Hvalnica prvi slovenski pesnici Dolga pot iz ruskega ujetništva Začetnik nove kirurške tehnike pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti Velikonočni potres v Ljubljani Nacistični izgon koroških Slovencev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naš prvi pisec o utopičnem socializmu Jurij Šubic pred 140 leti razstavljal v pariškem Salonu Škoda, ki jo je povzročila vojna, ostala neporavnana
Ugledno ime slovenskega gradbeništva Skoraj tri desetletja na tržaškem odru Hitler med zaveznike razdelil slovensko ozemlje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pridige za vse nedelje v letu – vendar ne predolge Mokronožan postal prvi slovenski župan Maribora Umetnik čiste kiparske forme
Prva doslej znana pisna omemba Bleda v zgodovinskih virih Usoda redovnika iz kostanjeviškega samostana Vojak – pisec mladinskih iger
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Cestnoprometni predpisi cesarice Marije Terezije Nastajanje slovenske ženske meščanske povesti in romana Državni prvak v dopisnem šahu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov