Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Lavoslav Gregorec, načrti o ureditvi tramvajskih prog v mestu, Lucijan Marija Škerjanc

  LAVOSLAV  GREGOREC  je iz bogoslovja doktoriral  v Gradcu. Leta 1869 je postal profesor bogoslovja v Mariboru, poldrugo desetletje pozneje pa so ga kot odločnega zagovornika slovenskih narodnostnih zahtev prestavili v Strmec. Kot politik je bil predsednik Katoliškega  in pozneje Slovenskega društva, ki je bilo v zadnjih desetletjih 19. stoletja izhodišče slovenske politične akcije na Štajerskem. Pozneje se je kot poslanec državnega zbora zavzemal zlasti za avtonomijo avstrijskih narodov.

Leta 1900 je oblikoval slovenske politične zahteve: popolna enakopravnost slovenščine v šolah, uradih in javnem življenju nasploh ter uvedba vzporedne administrativne oblasti v slovenskih deželah – ta naj bi bila popolnoma enakopravna avstrijski. Lavoslav Gregorec je poleg številnih časopisnih člankov napisal tudi več publikacij z versko in politično vsebino. Rodil se je na današnji dan leta pred 180-imi leti na Destrniku pri Ptuju.

—–

V Ljubljani so se že konec 19. stoletja ali natančneje leta 1894 začeli pojavljati načrti o ureditvi tramvajskih prog v mestu. Bilo naj bi jih dvanajst, vendar so pozneje njihovo število zmanjšali na tri. Prva proga je povezovala Mestni trg z železniško postajo, druga je iz središča mesta vodila do postaje dolenjske železnice na Rakovniku, tretja pa je povezovala Magistrat z garnizijsko bolnišnico na Vodmatu. Do odprtja teh prog septembra leta 1901 so ob polaganju tirnic urejali tudi ulice, po katerih naj bi vozila cestna železnica; med drugim so jih tlakovali s kockami in izboljšali razsvetljavo. Četrto tramvajsko progo so odprli maja leta 1931 – železniško postajo je povezala z Vičem.

Del te proge je potekal tudi po Šelemburgovi cesti (današnji Slovenski); ker je bila ta pri glavni pošti zelo ozka, je tam potekala le enotirna proga, ki se je pri parku Zvezda razširila v dvotirno. S to novo progo je Šelemburgova cesta, ki je bila do tedaj del mestne promenade, izgubila ta namen in sprehajalci so si izbrali novo pot: od Pošte po Aleksandrovi (današnji Cankarjevi cesti) do Tivolija. Ljubljančani so se sprehajali vsak dan, predvsem od štirih popoldne do mraka, ob nedeljah pa so se odpravili ven že po dopoldanski službi božji. Promenada je živela tudi pozimi, samevala je le ob močnem deževju, mrazu ali megli. Takrat se je večina sprehajalcev zatekla v kavarne in tam počivala in klepetala.

—–

Na današnji dan leta 1900 se je v Gradcu rodil skladatelj, pianist, dirigent in pedagog LUCIJAN  MARIJA  ŠKERJANC. Ustvarjati je začel že v mladosti in je z dvajsetimi leti pri Glasbeni matici izdal zbirko samospevov. Študiral je v Ljubljani, Pragi, na Dunaju, v Baslu in Parizu. V 30-ih letih prejšnjega stoletja je bil njegov slog dokončno izoblikovan in v naslednjem desetletnem obdobju je ustvaril tista dela na orkestralnem, vokalno-instrumentalnem in zborovskem področju, brez katerih si novejše slovenske glasbe ne moremo zamisliti. Prešernovo nagrado je dobil trikrat, leta 1949 za uglasbitev Prešernovega Sonetnega venca, kantate v treh delih za soliste, zbor in orkester. Akademik Lucijan Marija Škerjanc je bil tudi pianist in dirigent, s številnimi biografijami pa je posegel na glasbeno področje doma in v tujini.