Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

17. december

17.12.2019

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Lavoslav Gregorec, načrti o ureditvi tramvajskih prog v mestu, Lucijan Marija Škerjanc

  LAVOSLAV  GREGOREC  je iz bogoslovja doktoriral  v Gradcu. Leta 1869 je postal profesor bogoslovja v Mariboru, poldrugo desetletje pozneje pa so ga kot odločnega zagovornika slovenskih narodnostnih zahtev prestavili v Strmec. Kot politik je bil predsednik Katoliškega  in pozneje Slovenskega društva, ki je bilo v zadnjih desetletjih 19. stoletja izhodišče slovenske politične akcije na Štajerskem. Pozneje se je kot poslanec državnega zbora zavzemal zlasti za avtonomijo avstrijskih narodov.

Leta 1900 je oblikoval slovenske politične zahteve: popolna enakopravnost slovenščine v šolah, uradih in javnem življenju nasploh ter uvedba vzporedne administrativne oblasti v slovenskih deželah – ta naj bi bila popolnoma enakopravna avstrijski. Lavoslav Gregorec je poleg številnih časopisnih člankov napisal tudi več publikacij z versko in politično vsebino. Rodil se je na današnji dan leta pred 180-imi leti na Destrniku pri Ptuju.

—–

V Ljubljani so se že konec 19. stoletja ali natančneje leta 1894 začeli pojavljati načrti o ureditvi tramvajskih prog v mestu. Bilo naj bi jih dvanajst, vendar so pozneje njihovo število zmanjšali na tri. Prva proga je povezovala Mestni trg z železniško postajo, druga je iz središča mesta vodila do postaje dolenjske železnice na Rakovniku, tretja pa je povezovala Magistrat z garnizijsko bolnišnico na Vodmatu. Do odprtja teh prog septembra leta 1901 so ob polaganju tirnic urejali tudi ulice, po katerih naj bi vozila cestna železnica; med drugim so jih tlakovali s kockami in izboljšali razsvetljavo. Četrto tramvajsko progo so odprli maja leta 1931 – železniško postajo je povezala z Vičem.

Del te proge je potekal tudi po Šelemburgovi cesti (današnji Slovenski); ker je bila ta pri glavni pošti zelo ozka, je tam potekala le enotirna proga, ki se je pri parku Zvezda razširila v dvotirno. S to novo progo je Šelemburgova cesta, ki je bila do tedaj del mestne promenade, izgubila ta namen in sprehajalci so si izbrali novo pot: od Pošte po Aleksandrovi (današnji Cankarjevi cesti) do Tivolija. Ljubljančani so se sprehajali vsak dan, predvsem od štirih popoldne do mraka, ob nedeljah pa so se odpravili ven že po dopoldanski službi božji. Promenada je živela tudi pozimi, samevala je le ob močnem deževju, mrazu ali megli. Takrat se je večina sprehajalcev zatekla v kavarne in tam počivala in klepetala.

—–

Na današnji dan leta 1900 se je v Gradcu rodil skladatelj, pianist, dirigent in pedagog LUCIJAN  MARIJA  ŠKERJANC. Ustvarjati je začel že v mladosti in je z dvajsetimi leti pri Glasbeni matici izdal zbirko samospevov. Študiral je v Ljubljani, Pragi, na Dunaju, v Baslu in Parizu. V 30-ih letih prejšnjega stoletja je bil njegov slog dokončno izoblikovan in v naslednjem desetletnem obdobju je ustvaril tista dela na orkestralnem, vokalno-instrumentalnem in zborovskem področju, brez katerih si novejše slovenske glasbe ne moremo zamisliti. Prešernovo nagrado je dobil trikrat, leta 1949 za uglasbitev Prešernovega Sonetnega venca, kantate v treh delih za soliste, zbor in orkester. Akademik Lucijan Marija Škerjanc je bil tudi pianist in dirigent, s številnimi biografijami pa je posegel na glasbeno področje doma in v tujini.


Na današnji dan

6270 epizod

Na današnji dan

6270 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

17. december

17.12.2019

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Lavoslav Gregorec, načrti o ureditvi tramvajskih prog v mestu, Lucijan Marija Škerjanc

  LAVOSLAV  GREGOREC  je iz bogoslovja doktoriral  v Gradcu. Leta 1869 je postal profesor bogoslovja v Mariboru, poldrugo desetletje pozneje pa so ga kot odločnega zagovornika slovenskih narodnostnih zahtev prestavili v Strmec. Kot politik je bil predsednik Katoliškega  in pozneje Slovenskega društva, ki je bilo v zadnjih desetletjih 19. stoletja izhodišče slovenske politične akcije na Štajerskem. Pozneje se je kot poslanec državnega zbora zavzemal zlasti za avtonomijo avstrijskih narodov.

Leta 1900 je oblikoval slovenske politične zahteve: popolna enakopravnost slovenščine v šolah, uradih in javnem življenju nasploh ter uvedba vzporedne administrativne oblasti v slovenskih deželah – ta naj bi bila popolnoma enakopravna avstrijski. Lavoslav Gregorec je poleg številnih časopisnih člankov napisal tudi več publikacij z versko in politično vsebino. Rodil se je na današnji dan leta pred 180-imi leti na Destrniku pri Ptuju.

—–

V Ljubljani so se že konec 19. stoletja ali natančneje leta 1894 začeli pojavljati načrti o ureditvi tramvajskih prog v mestu. Bilo naj bi jih dvanajst, vendar so pozneje njihovo število zmanjšali na tri. Prva proga je povezovala Mestni trg z železniško postajo, druga je iz središča mesta vodila do postaje dolenjske železnice na Rakovniku, tretja pa je povezovala Magistrat z garnizijsko bolnišnico na Vodmatu. Do odprtja teh prog septembra leta 1901 so ob polaganju tirnic urejali tudi ulice, po katerih naj bi vozila cestna železnica; med drugim so jih tlakovali s kockami in izboljšali razsvetljavo. Četrto tramvajsko progo so odprli maja leta 1931 – železniško postajo je povezala z Vičem.

Del te proge je potekal tudi po Šelemburgovi cesti (današnji Slovenski); ker je bila ta pri glavni pošti zelo ozka, je tam potekala le enotirna proga, ki se je pri parku Zvezda razširila v dvotirno. S to novo progo je Šelemburgova cesta, ki je bila do tedaj del mestne promenade, izgubila ta namen in sprehajalci so si izbrali novo pot: od Pošte po Aleksandrovi (današnji Cankarjevi cesti) do Tivolija. Ljubljančani so se sprehajali vsak dan, predvsem od štirih popoldne do mraka, ob nedeljah pa so se odpravili ven že po dopoldanski službi božji. Promenada je živela tudi pozimi, samevala je le ob močnem deževju, mrazu ali megli. Takrat se je večina sprehajalcev zatekla v kavarne in tam počivala in klepetala.

—–

Na današnji dan leta 1900 se je v Gradcu rodil skladatelj, pianist, dirigent in pedagog LUCIJAN  MARIJA  ŠKERJANC. Ustvarjati je začel že v mladosti in je z dvajsetimi leti pri Glasbeni matici izdal zbirko samospevov. Študiral je v Ljubljani, Pragi, na Dunaju, v Baslu in Parizu. V 30-ih letih prejšnjega stoletja je bil njegov slog dokončno izoblikovan in v naslednjem desetletnem obdobju je ustvaril tista dela na orkestralnem, vokalno-instrumentalnem in zborovskem področju, brez katerih si novejše slovenske glasbe ne moremo zamisliti. Prešernovo nagrado je dobil trikrat, leta 1949 za uglasbitev Prešernovega Sonetnega venca, kantate v treh delih za soliste, zbor in orkester. Akademik Lucijan Marija Škerjanc je bil tudi pianist in dirigent, s številnimi biografijami pa je posegel na glasbeno področje doma in v tujini.


20.08.2023

22. avgust - ultimat po sestrelitvi ameriških letal (1946)

Črkarska pravda za “popoln in razumen črkopis” Koroški bančnik v Mariboru V kanuju do medalj


20.08.2023

21. avgust Ciril Kosmač o sovjetskem zlomu praške pomladi (1968)

Prva natančna določitev slovenskega jezikovnega ozemlja Rektor graške univerze Soustanovitelj Groharjevega umetniškega kluba *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


12.08.2023

20. avgust - prvo civilno letališče na Slovenskem (1933)

Pridigar v jezuitskih kolegijih Tragična zgodba policijskega uradnika in obveščevalca Skladateljica, poglobljena v ljudsko glasbo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


12.08.2023

19. avgust - France Bernot (1923) oceanograf in meteorolog

Zamejski pesnik, pisatelj, publicist in prevajalec Eden prvih vojaških incidentov hladne vojne Prva z domačim znanjem zgrajena hidroelektrarna


12.08.2023

18. avgust - Milenko Šober (1923) eden pionirjev radijski oddaj o turizmu in pomorstvu

Astronom iz Mengša – mandarin na kitajskem dvoru "Ribarski zakon za Kranjsko" Arheolog in pesnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


12.08.2023

17. avgust - Gospodarski odsek Narodnega sveta (1918)

Praznujemo slovensko Prekmurje Kritik malomeščanstva in politične nenačelnosti Ameriški kongresnik slovenskega rodu


12.08.2023

16. avgust - Avgust Stanko (1903) legendarni radijski harmonikar

Tragika koroškega kmečkega upora Spominska knjiga štajerske Švice v Solčavi Prvi – pod današnjih merilih – župan Nove Gorice *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


12.08.2023

15. avgust - Gustav Ipavec (1831) zdravnik, skladatelj in župan Šentjurja

Prvi življenjepis Franceta Prešerna Šolska sestra ustanovi zasebno žensko učiteljišče Avtor dragocene fotografske dediščine *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


12.08.2023

14. avgust - Gitica Jakopin (1928) knjižna in filmska prevajalka

Maribor dobi dramatično društvo Za modernejšo predstavitev naravoslovnih zbirk Ljubljana priključena na javno električno omrežje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


07.08.2023

13. avgust -"nedelja sirkovih metel" (1950)

Vitez, ki je gradil železniške povezave Pot do novega Deželnega gledališča Protivladne demonstracije na pragu svetovne vojne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


12.08.2023

12. avgust - Samo Smerkolj, operni in koncertni pevec (1921)

Prvi šolski zdravnik v Ljubljani Doktorat prvega geografa Ivan Cankar za 6 tednov v zapor na Ljubljanskem gradu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


07.08.2023

11. avgust - Franc Kuri (1891) slovenski agronom v Hercegovini

Žrtev dachavskih procesov Desetletja prepovedani književnik Uzakonjena volilna pravica žensk


07.08.2023

10. avgust - pred 130 leti (1893) se je rodil Lovro Kuhar - Prežihov Voranc

Prvi predsednik Slovenske matice Pravnik in književnik Ko je v Auschwitz prispela največja skupina internirancev s slovenskega ozemlja


07.08.2023

9. avgust - taborsko dogajanje v Ljutomeru leta 1868

Avtor našega najstarejšega celovitega dramskega besedila Prvi slovenski vpis v zemljiško knjigo na Štajerskem Goriško akademsko društvo Adrija


07.08.2023

8. avgust - Marij Pregelj (1913) karikaturist in knjižni ilustrator

Poštna zveza med Gradcem in Ljubljano Od vroclavskega do ljubljanskega odra Specialist za higieno in socialno medicino *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


07.08.2023

7. avgust - odprli Narodni dom v Celju (1897)

Od zgodovinskega opisa Opčin pri Trstu do besedil za otroke Diplomat, umetnostni zgodovinar, etnolog Začetek serijske proizvodnje avtomobilov na Slovenskem


03.08.2023

6. avgust - dr. Janez Marolt (1943) od Homškega hriba k učenostim starega vzhoda

Strela morila na Donački gori Slovenski tabor na Koroškem Odrska interpretka materinskih likov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


04.08.2023

5. avgust - statut mesta Ptuj iz leta 1513

Ena prvih predstavnic sodobnega plesnega izražanja pri nas Skladatelj, ki je ustvaril »pravljični balet« Zgodovinski uspeh alpinističnega para v severni steni Špika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


31.07.2023

4. avgust - prvo poskusno TV oddajanje pri nas (1956)

Jezikoslovec s Koroškega Pripovedovalka pravljic in otroških zgodb Zmagoslavje ladijskega vijaka


31.07.2023

3. avgust - 70 let Kugyjevega spomenika v Trenti

Redni profesor gradbeništva v Helsinkih 130 let Muzejskega društva Ptuj Gimnazija v Gorici tudi slovenska


Stran 23 od 314
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov