Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Gledališče v slovenskem jeziku, Julij Nardin, Ivan Kacin, Pia Beatrice Marie Luise Scholz
Gledališče v slovenskem jeziku se je na naših tleh po doslej znanih virih rodilo že 22. januarja 1657. leta, ko so gojenci jezuitskega kolegija v Ljubljani uprizorili srednjeveške verske “Igre o paradižu”. Za “rojstni dan” slovenskega gledališča v sodobnem pomenu besede pa štejemo 28. december leta 1789.
Na današnji dan pred 230-imi leti je namreč pisatelj in zgodovinar Anton Tomaž Linhart na odru Stanovskega gledališča v Ljubljani uglednim in razsvetljenim predstavnikom ljubljanske družbe pripravil prvo predstavo v domačem jeziku. Uprizorili so njegovo ljubeznivo komedijo o županovi Micki. Da je Linhart to delo sploh napisal, pa tudi pripravil za poznejšo uprizoritev, sta imela največ zaslug Zoisov razsvetljenski krožek in baron Žiga Zois sam, saj je predstavo denarno podprl. Hotel je namreč dokazati, da je slovenščina primerna tudi za višjo rabo.
—–
Na današnji dan leta 1877 se je v Gorici rodil fizik in izumitelj JULIJ NARDIN. Diplomiral je na Dunaju in bil od leta 1905 do 1913 profesor na prvi slovenski realki v Idriji, nato na ljubljanski klasični gimnaziji in tehniški srednji šoli ter od leta 1922 na ljubljanski medicinski fakulteti. Tam je ustanovil in vodil fizikalni laboratorij. Ob okupaciji leta 1941 so ga kot zavednega Slovenca predčasno upokojili. Najbolj ustvarjalen je bil v idrijskem in prvem ljubljanskem obdobju, ko se je pionirsko in izumiteljsko ukvarjal z novostmi v fiziki in tehniki. Kot teoretik je Julij Nardin sodeloval z začetnikoma slovenskega letalstva Bratino in Rusjanom, leta 1911 pa je sam izdelal letalo.
—–
Urednik in publicist IVAN KACIN se je zaradi fašizma v domačem kraju leta 1928 izselil v Buenos Aires. V novi domovini je urejal časnika “Slovenski tednik” in “Slovenski list”, pisal pesmi, črtice, politične in socialne komentarje ter bil soavtor “Slovenskega izseljenskega koledarja za Južno Ameriko” za leto 1937. Po letu 1945 je sodeloval še v nekaj drugih izseljenskih listih v Argentini. Ivan Kacin se je rodil na današnji dan leta 1903 v Idrijskih Krnicah.
—–
Baletna plesalka in koreografinja PIA BEATRICE MARIE LUISE SCHOLZ je med študijem plesa v šoli znamenitega Rudolfa Labana v Hamburgu leta 1928 spoznala vsestransko nadarjenega slovenskega baletnika Pina Mlakarja. Od takrat je bila pot obeh umetnikov tesno povezana. Po nastopanju na nemških in švicarskih odrih sta delovala tudi v Ljubljani. V letih od 1946 do 52 je bila Pia Mlakar v ljubljanski operi baletna solistka, nato pa do leta 1960 koreografinja in vodja baleta.
V tem obdobju sta s širitvijo repertoarja in s poklicno vzgojo plesalcev in plesalk pomembno prispevala k razvoju slovenske baletne umetnosti. Kot plesalca sta se odlikovala z veliko ubranostjo in z občutkom za povezovanje glasbe s plesom.
Častna meščanka Ljubljane in Novega mesta Pia Mlakar se je rodila na današnji dan leta 1910 v Hamburgu. Skupaj z možem Pinom sta trikrat dobila Prešernovo nagrado, leta 1996 pa prejela srebrni častni znak svobode Republike Slovenije.
6271 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Gledališče v slovenskem jeziku, Julij Nardin, Ivan Kacin, Pia Beatrice Marie Luise Scholz
Gledališče v slovenskem jeziku se je na naših tleh po doslej znanih virih rodilo že 22. januarja 1657. leta, ko so gojenci jezuitskega kolegija v Ljubljani uprizorili srednjeveške verske “Igre o paradižu”. Za “rojstni dan” slovenskega gledališča v sodobnem pomenu besede pa štejemo 28. december leta 1789.
Na današnji dan pred 230-imi leti je namreč pisatelj in zgodovinar Anton Tomaž Linhart na odru Stanovskega gledališča v Ljubljani uglednim in razsvetljenim predstavnikom ljubljanske družbe pripravil prvo predstavo v domačem jeziku. Uprizorili so njegovo ljubeznivo komedijo o županovi Micki. Da je Linhart to delo sploh napisal, pa tudi pripravil za poznejšo uprizoritev, sta imela največ zaslug Zoisov razsvetljenski krožek in baron Žiga Zois sam, saj je predstavo denarno podprl. Hotel je namreč dokazati, da je slovenščina primerna tudi za višjo rabo.
—–
Na današnji dan leta 1877 se je v Gorici rodil fizik in izumitelj JULIJ NARDIN. Diplomiral je na Dunaju in bil od leta 1905 do 1913 profesor na prvi slovenski realki v Idriji, nato na ljubljanski klasični gimnaziji in tehniški srednji šoli ter od leta 1922 na ljubljanski medicinski fakulteti. Tam je ustanovil in vodil fizikalni laboratorij. Ob okupaciji leta 1941 so ga kot zavednega Slovenca predčasno upokojili. Najbolj ustvarjalen je bil v idrijskem in prvem ljubljanskem obdobju, ko se je pionirsko in izumiteljsko ukvarjal z novostmi v fiziki in tehniki. Kot teoretik je Julij Nardin sodeloval z začetnikoma slovenskega letalstva Bratino in Rusjanom, leta 1911 pa je sam izdelal letalo.
—–
Urednik in publicist IVAN KACIN se je zaradi fašizma v domačem kraju leta 1928 izselil v Buenos Aires. V novi domovini je urejal časnika “Slovenski tednik” in “Slovenski list”, pisal pesmi, črtice, politične in socialne komentarje ter bil soavtor “Slovenskega izseljenskega koledarja za Južno Ameriko” za leto 1937. Po letu 1945 je sodeloval še v nekaj drugih izseljenskih listih v Argentini. Ivan Kacin se je rodil na današnji dan leta 1903 v Idrijskih Krnicah.
—–
Baletna plesalka in koreografinja PIA BEATRICE MARIE LUISE SCHOLZ je med študijem plesa v šoli znamenitega Rudolfa Labana v Hamburgu leta 1928 spoznala vsestransko nadarjenega slovenskega baletnika Pina Mlakarja. Od takrat je bila pot obeh umetnikov tesno povezana. Po nastopanju na nemških in švicarskih odrih sta delovala tudi v Ljubljani. V letih od 1946 do 52 je bila Pia Mlakar v ljubljanski operi baletna solistka, nato pa do leta 1960 koreografinja in vodja baleta.
V tem obdobju sta s širitvijo repertoarja in s poklicno vzgojo plesalcev in plesalk pomembno prispevala k razvoju slovenske baletne umetnosti. Kot plesalca sta se odlikovala z veliko ubranostjo in z občutkom za povezovanje glasbe s plesom.
Častna meščanka Ljubljane in Novega mesta Pia Mlakar se je rodila na današnji dan leta 1910 v Hamburgu. Skupaj z možem Pinom sta trikrat dobila Prešernovo nagrado, leta 1996 pa prejela srebrni častni znak svobode Republike Slovenije.
Slovenski tabori spodbujajo narodno zavest Lutkovno gledališče »Il Piccoli di Podrecca« Preimenovanje Osvobodilne fronte *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Velepodjetnik in podpornik narodnega gibanja Medvojni voditelj Slovenske ljudske stranke v ilegali Privrženka tako imenovanega totalnega gledališča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zgodovinar drugačnih pogledov na slovenski prostor Slovnica vzhodnoštajerskega knjižnega jezika Ljubljanska nogometna podzveza *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Umetnostni zgodovinar in daljnoviden politik Prva slovenska pisateljica z izrazito individualnostjo Taborniki in taborniška organizacija
Kako je nastajalo Društvo slovenskih pisateljev ? Politik in gospodarstvenik s preloma stoletij Krajinar s Cerkniškega jezera
Kmečki upor 18. stoletja na Slovenskem Režiser in gledališki organizator Lirski tenor iz Trsta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Svetovalec za elektrogospodarstvo v Slonokoščeni obali Opereta “Pomlad v Rogaški Slatini” Zakon o zaščiti kmetov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Skladatelj iz časa marčne revolucije Pesnik z Nabrežine – glasnik časa in razmer Zakon, ki je omogočil vpoklic prve generacije slovenskih vojakov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Uršulinka iz Antologije slovenske religiozne lirike Začetnik smučanja in turističnega slovstva Ključno oporišče vodstva odporniškega gibanja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Emonec – kip predhodnika današnjega ljubljanskega meščana Prva tlakovana ulica v Ljubljani Vzorno gospodarjenje z gozdovi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Hvalnica prvi slovenski pesnici Dolga pot iz ruskega ujetništva Začetnik nove kirurške tehnike pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti Velikonočni potres v Ljubljani Nacistični izgon koroških Slovencev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naš prvi pisec o utopičnem socializmu Jurij Šubic pred 140 leti razstavljal v pariškem Salonu Škoda, ki jo je povzročila vojna, ostala neporavnana
Ugledno ime slovenskega gradbeništva Skoraj tri desetletja na tržaškem odru Hitler med zaveznike razdelil slovensko ozemlje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pridige za vse nedelje v letu – vendar ne predolge Mokronožan postal prvi slovenski župan Maribora Umetnik čiste kiparske forme
Prva doslej znana pisna omemba Bleda v zgodovinskih virih Usoda redovnika iz kostanjeviškega samostana Vojak – pisec mladinskih iger
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Cestnoprometni predpisi cesarice Marije Terezije Nastajanje slovenske ženske meščanske povesti in romana Državni prvak v dopisnem šahu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Usmeritev v čisto umetniško grafiko Prvi predavatelj računalništva pri nas »Lovec na homokumulate« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov