Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

24. december

24.12.2020

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Benjamin Ipavec (1829-1908) - »slovenski Schubert«, pesnica in prevajalka Prešernovih pesmi, arhitekt tiska in knjižne opreme, nadškof po radiu voščil božič

Leta 1829 se je v Šentjurju pri Celju rodil zdravnik in skladatelj Benjamin Ipavec. Bil je zdravnik v Gradcu, od leta 1871 do leta 1898 pa primarij tamkajšnje otroške bolnišnice. V času zdravniškega poklica je v mariborski bolnišnici organiziral rentgenski inštitut. Komponirati je začel že kot gimnazijec, v Gradcu pa se je zasebno izpopolnjeval v kompoziciji. Ustvarjal je še v svojih poznih letih in takrat napisal najboljša dela. Vseskozi je bil tesno povezan s slovenskim glasbenim življenjem, čeprav je ves čas živel v Gradcu. Ob slovenskem narodnostnem prebujanju je pisal zborovske skladbe in kantate. Najbolj znana je njegova Serenada za godalni orkester, sicer pa je poleg vrste vokalnih in klavirskih skladb tudi avtor prve slovenske romantične opere z zgodovinsko snovjo - opere Teharski plemiči in operete Tičnik. Umetniško so najboljši njegovi samospevi – uglasbil jih je približno sedemdeset. Številni se odlikujejo z bogastvom melodike, barvitim harmonskim stavkom, jasno obliko in občutjem, v katerem je veliko prisrčne domačnosti. Ti samospevi so Benjaminu Ipavcu prinesli naziv “slovenski Schubert” in slovenska vokalna lirika je z njim dosegla prvi kakovostni vrh ter visoko raven evropskega romantičnega samospeva.

Pesnica in prevajalka Lili Novy, hči avstrijskega plemiča in slovenske matere, se je rodila leta 1885 v Gradcu. Kmalu po rojstvu se je s starši preselila v Ljubljano. Imela je zasebno francosko in nemško izobrazbo, dobro je poznala klasično in sodobno nemško ter avstrijsko literaturo. Po letu 1920, ko se je seznanila z Otonom Župančičem, se je hitro vključila v slovensko kulturno okolje, zlasti s svojimi prevodi iz nemščine. Tako je za kongres mednarodne ženske zveze leta 1936 pripravila prevod Prešernovih pesmi v nemščino. Ta velja za njen najboljši prevodni izbor. Bila je samosvoja pesnica, njena lirika je temeljila na čutni erotiki, iskanju sreče, resignaciji in občutku osamljenosti. Leta 1941 je izšla zbirka Temna vrata. Po vojni je bila lektorica pri Državni založbi in je pisala predvsem otroško poezijo, spominske zapise, krajše eseje in črtice.

Arhitekt in oblikovalec Janko Omahen je bil eden izmed boljših Plečnikovih učencev in nadaljevalcev njegovih načel. Rodil se je 24. decembra leta 1898 v Postojni. Arhitekturo je začel študirati leta 1920 pri Plečniku, diplomiral pa je sedem let pozneje pri Vurniku. Čeprav je zagovarjal funkcionalizem, se je naslanjal na izročila ljudske umetne obrti in Plečnikova načela. Zelo izviren je bil pri opremljanju knjig ter pri opremi nekaj reprezentativnih notranjščin, prav zato ima Omahnovo delo pomembno za napredek slovenskega tiska, knjižne opreme in drugih dekorativnih strok. Leta 1976 je izdal knjigo spominov “Izpoved”. V njej je z literarnim čutom opisal življenje na arhitekturnem oddelku ljubljanske tehniške fakultete.

Nocoj bo minilo 34 let odkar je tedanji ljubljanski nadškof in metropoliti dr. Alojzij Šuštar prvič dobil priložnost prebrati božično poslanico po valovih slovenskega radia. To se je zgodilo v Večernem radijskem dnevniku, božič pa je prvič po letu 1952, ko ga je oblast izbrisala s seznama praznikov, doživel javno medijsko pozornost v radijskem programu /Posnetek: Spomin nadškofa A. Šuštarja na božično voščilo leta 1966/. Z božičnim voščilom je slovensko in vso jugoslovansko javnost osupnil tudi takratni predsednik republiške konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije Jože Smole, ki se ga je v istem trenutku oprijel vzdevek "Božiček". Božič je formalni praznik in dela prost dan znova postal leta 1989.


Na današnji dan

6270 epizod

Na današnji dan

6270 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

24. december

24.12.2020

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Benjamin Ipavec (1829-1908) - »slovenski Schubert«, pesnica in prevajalka Prešernovih pesmi, arhitekt tiska in knjižne opreme, nadškof po radiu voščil božič

Leta 1829 se je v Šentjurju pri Celju rodil zdravnik in skladatelj Benjamin Ipavec. Bil je zdravnik v Gradcu, od leta 1871 do leta 1898 pa primarij tamkajšnje otroške bolnišnice. V času zdravniškega poklica je v mariborski bolnišnici organiziral rentgenski inštitut. Komponirati je začel že kot gimnazijec, v Gradcu pa se je zasebno izpopolnjeval v kompoziciji. Ustvarjal je še v svojih poznih letih in takrat napisal najboljša dela. Vseskozi je bil tesno povezan s slovenskim glasbenim življenjem, čeprav je ves čas živel v Gradcu. Ob slovenskem narodnostnem prebujanju je pisal zborovske skladbe in kantate. Najbolj znana je njegova Serenada za godalni orkester, sicer pa je poleg vrste vokalnih in klavirskih skladb tudi avtor prve slovenske romantične opere z zgodovinsko snovjo - opere Teharski plemiči in operete Tičnik. Umetniško so najboljši njegovi samospevi – uglasbil jih je približno sedemdeset. Številni se odlikujejo z bogastvom melodike, barvitim harmonskim stavkom, jasno obliko in občutjem, v katerem je veliko prisrčne domačnosti. Ti samospevi so Benjaminu Ipavcu prinesli naziv “slovenski Schubert” in slovenska vokalna lirika je z njim dosegla prvi kakovostni vrh ter visoko raven evropskega romantičnega samospeva.

Pesnica in prevajalka Lili Novy, hči avstrijskega plemiča in slovenske matere, se je rodila leta 1885 v Gradcu. Kmalu po rojstvu se je s starši preselila v Ljubljano. Imela je zasebno francosko in nemško izobrazbo, dobro je poznala klasično in sodobno nemško ter avstrijsko literaturo. Po letu 1920, ko se je seznanila z Otonom Župančičem, se je hitro vključila v slovensko kulturno okolje, zlasti s svojimi prevodi iz nemščine. Tako je za kongres mednarodne ženske zveze leta 1936 pripravila prevod Prešernovih pesmi v nemščino. Ta velja za njen najboljši prevodni izbor. Bila je samosvoja pesnica, njena lirika je temeljila na čutni erotiki, iskanju sreče, resignaciji in občutku osamljenosti. Leta 1941 je izšla zbirka Temna vrata. Po vojni je bila lektorica pri Državni založbi in je pisala predvsem otroško poezijo, spominske zapise, krajše eseje in črtice.

Arhitekt in oblikovalec Janko Omahen je bil eden izmed boljših Plečnikovih učencev in nadaljevalcev njegovih načel. Rodil se je 24. decembra leta 1898 v Postojni. Arhitekturo je začel študirati leta 1920 pri Plečniku, diplomiral pa je sedem let pozneje pri Vurniku. Čeprav je zagovarjal funkcionalizem, se je naslanjal na izročila ljudske umetne obrti in Plečnikova načela. Zelo izviren je bil pri opremljanju knjig ter pri opremi nekaj reprezentativnih notranjščin, prav zato ima Omahnovo delo pomembno za napredek slovenskega tiska, knjižne opreme in drugih dekorativnih strok. Leta 1976 je izdal knjigo spominov “Izpoved”. V njej je z literarnim čutom opisal življenje na arhitekturnem oddelku ljubljanske tehniške fakultete.

Nocoj bo minilo 34 let odkar je tedanji ljubljanski nadškof in metropoliti dr. Alojzij Šuštar prvič dobil priložnost prebrati božično poslanico po valovih slovenskega radia. To se je zgodilo v Večernem radijskem dnevniku, božič pa je prvič po letu 1952, ko ga je oblast izbrisala s seznama praznikov, doživel javno medijsko pozornost v radijskem programu /Posnetek: Spomin nadškofa A. Šuštarja na božično voščilo leta 1966/. Z božičnim voščilom je slovensko in vso jugoslovansko javnost osupnil tudi takratni predsednik republiške konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije Jože Smole, ki se ga je v istem trenutku oprijel vzdevek "Božiček". Božič je formalni praznik in dela prost dan znova postal leta 1989.


20.08.2023

22. avgust - ultimat po sestrelitvi ameriških letal (1946)

Črkarska pravda za “popoln in razumen črkopis” Koroški bančnik v Mariboru V kanuju do medalj


20.08.2023

21. avgust Ciril Kosmač o sovjetskem zlomu praške pomladi (1968)

Prva natančna določitev slovenskega jezikovnega ozemlja Rektor graške univerze Soustanovitelj Groharjevega umetniškega kluba *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


12.08.2023

20. avgust - prvo civilno letališče na Slovenskem (1933)

Pridigar v jezuitskih kolegijih Tragična zgodba policijskega uradnika in obveščevalca Skladateljica, poglobljena v ljudsko glasbo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


12.08.2023

19. avgust - France Bernot (1923) oceanograf in meteorolog

Zamejski pesnik, pisatelj, publicist in prevajalec Eden prvih vojaških incidentov hladne vojne Prva z domačim znanjem zgrajena hidroelektrarna


12.08.2023

18. avgust - Milenko Šober (1923) eden pionirjev radijski oddaj o turizmu in pomorstvu

Astronom iz Mengša – mandarin na kitajskem dvoru "Ribarski zakon za Kranjsko" Arheolog in pesnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


12.08.2023

17. avgust - Gospodarski odsek Narodnega sveta (1918)

Praznujemo slovensko Prekmurje Kritik malomeščanstva in politične nenačelnosti Ameriški kongresnik slovenskega rodu


12.08.2023

16. avgust - Avgust Stanko (1903) legendarni radijski harmonikar

Tragika koroškega kmečkega upora Spominska knjiga štajerske Švice v Solčavi Prvi – pod današnjih merilih – župan Nove Gorice *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


12.08.2023

15. avgust - Gustav Ipavec (1831) zdravnik, skladatelj in župan Šentjurja

Prvi življenjepis Franceta Prešerna Šolska sestra ustanovi zasebno žensko učiteljišče Avtor dragocene fotografske dediščine *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


12.08.2023

14. avgust - Gitica Jakopin (1928) knjižna in filmska prevajalka

Maribor dobi dramatično društvo Za modernejšo predstavitev naravoslovnih zbirk Ljubljana priključena na javno električno omrežje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


07.08.2023

13. avgust -"nedelja sirkovih metel" (1950)

Vitez, ki je gradil železniške povezave Pot do novega Deželnega gledališča Protivladne demonstracije na pragu svetovne vojne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


12.08.2023

12. avgust - Samo Smerkolj, operni in koncertni pevec (1921)

Prvi šolski zdravnik v Ljubljani Doktorat prvega geografa Ivan Cankar za 6 tednov v zapor na Ljubljanskem gradu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


07.08.2023

11. avgust - Franc Kuri (1891) slovenski agronom v Hercegovini

Žrtev dachavskih procesov Desetletja prepovedani književnik Uzakonjena volilna pravica žensk


07.08.2023

10. avgust - pred 130 leti (1893) se je rodil Lovro Kuhar - Prežihov Voranc

Prvi predsednik Slovenske matice Pravnik in književnik Ko je v Auschwitz prispela največja skupina internirancev s slovenskega ozemlja


07.08.2023

9. avgust - taborsko dogajanje v Ljutomeru leta 1868

Avtor našega najstarejšega celovitega dramskega besedila Prvi slovenski vpis v zemljiško knjigo na Štajerskem Goriško akademsko društvo Adrija


07.08.2023

8. avgust - Marij Pregelj (1913) karikaturist in knjižni ilustrator

Poštna zveza med Gradcem in Ljubljano Od vroclavskega do ljubljanskega odra Specialist za higieno in socialno medicino *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


07.08.2023

7. avgust - odprli Narodni dom v Celju (1897)

Od zgodovinskega opisa Opčin pri Trstu do besedil za otroke Diplomat, umetnostni zgodovinar, etnolog Začetek serijske proizvodnje avtomobilov na Slovenskem


03.08.2023

6. avgust - dr. Janez Marolt (1943) od Homškega hriba k učenostim starega vzhoda

Strela morila na Donački gori Slovenski tabor na Koroškem Odrska interpretka materinskih likov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


04.08.2023

5. avgust - statut mesta Ptuj iz leta 1513

Ena prvih predstavnic sodobnega plesnega izražanja pri nas Skladatelj, ki je ustvaril »pravljični balet« Zgodovinski uspeh alpinističnega para v severni steni Špika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


31.07.2023

4. avgust - prvo poskusno TV oddajanje pri nas (1956)

Jezikoslovec s Koroškega Pripovedovalka pravljic in otroških zgodb Zmagoslavje ladijskega vijaka


31.07.2023

3. avgust - 70 let Kugyjevega spomenika v Trenti

Redni profesor gradbeništva v Helsinkih 130 let Muzejskega društva Ptuj Gimnazija v Gorici tudi slovenska


Stran 23 od 314
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov