22-letniku gre najbolje od rok prav predmet, ki velja za najbolj osovraženega med večino šolarjev - matematika. Kot študent Oddelka za matematiko na Fakulteti za matematiko in fiziko je poleti barve Univerze v Ljubljani zastopal tudi na mednarodnem tekmovanju študentov matematike v Bolgariji in se domov vrnil s prvo nagrado.

"Vedno me je najbolj privlačilo to, da mi je reševanje težkih matematičnih problemov predstavljalo nekakšen izziv. Všeč mi je bilo, da sem s svojim lastnim razmišljanjem lahko prišel do rešitev," svojo ljubezen do matematike opisuje Aleksandrov.

"Pomembno je, da se od matematike ne odvrnejo tisti, ki jih to zanima"
Priznava pa, da se matematike žal nikoli ne bi dalo približati čisto vsem šolarjem in dijakom, saj enostavno nismo vsi za vse, kot pravi. "Kar se mi zdi bolj pomembno, je, da se matematike ne odvrne tistim, ki jim to gre in jih zanima. To pa je naloga učiteljev. Ker učni sistem v Sloveniji s tega vidika ni optimalen, je zelo pomembno, da učitelj matematike take učence dodatno spodbuja in motivira," pojasnjuje.

Tudi sicer se mu zdi, da družba premalo spremlja razvoj mladih in sposobnih ljudi, moti pa ga tudi, da država zmanjšuje vlaganja v znanost in visoko šolstvo.

Poleg matematike ga veseli tudi računalništvo, znanje obeh pa ga je popeljalo že čez pol sveta. Udeležil se je namreč številnih mednarodnih tekmovanj - kot tekmovalec ali pa spremljevalec - in tako obiskal že Kazahstan, Kanado, Španijo, Bolgarijo, Nizozemsko, Kolumbijo ...

Mateja Aleksandrova smo o mednarodnem tekmovanju študentov matematike in o njegovi ljubezni do matematike ter računalništva povprašali tudi podrobneje, odgovore pa si lahko preberete spodaj!

Poleti ste se udeležili mednarodnega tekmovanja študentov matematike in se domov vrnili s prvo nagrado. Na kratko, kako je bilo tekmovanje sploh videti - koliko je nalog, koliko časa traja reševanje testa, kdaj so potem znani rezultati ...
Tekmovanje vsako leto konec julija poteka v Bolgariji, natančneje v mestu Blagoevgrad. Udeležijo se ga študentje s številnih koncev sveta. (V nasprotju s srednješolskimi tekmovanji tukaj tekmovalci zastopajo univerze namesto držav.) Večina študentov je sicer iz evropskih univerz, pridejo pa tudi študentje iz ZDA, Brazilije, Izraela, Irana, Indonezije, Vietnama itd. Letos so prvič prišli celo Kitajci, ki so sicer znani po tem, da so skoraj nepremagljivi na srednješolskih matematičnih tekmovanjih. Tekmovanje poteka dva dni. Vsak dan se dobi pet matematičnih nalog, na voljo pa je pet ur časa za reševanje. Same naloge so sicer težke, vendar ne zahtevajo znanja teorije na zelo visokem nivoju. Veliko večji poudarek je na tehnikah reševanja in konstruktivnem razmišljanju. Prvi neuradni rezultati so nato znani že po enem dnevu, potem pa je še kakšen dan na voljo za ugovore na točkovanje. Celoten dogodek traja skoraj en teden. Preostali dnevi so namenjeni temu, da organizatorji izberejo tekmovalne naloge, popravijo rešitve ter razglasijo rezultate. Ta čas študentje izkoristimo za medsebojno druženje, sproščanje in zabavo.

Koliko pa je bilo vseh udeležencev in kako ste se vi uvrstili na to tekmovanje?
Vseh udeležencev je bilo 321. Od tega nas je slovenske univerze zastopalo pet študentov z Univerze v Ljubljani ter pet študentov z Univerze na Primorskem. Kakšnih uradnih kvalifikacij na naši fakulteti ni bilo. Za tekmovanje so nas izbrali na podlagi povprečne ocene na faksu ter mnenja profesorjev o nas. Izbiralo pa se je med študenti, ki so končali vsaj drugi letnik faksa.

Hkrati je neuradno potekalo tudi tekmovanje univerz. Vsaka univerza je ovrednotena z vsoto točk najboljših treh tekmovalcev in povprečjem vseh tekmovalcev. Ljubljanska univerza se je uvrstila na 19. mesto od 72 sodelujočih. Kako ocenjujete kakovost domače univerze v primerjavi z drugimi in kakšne razlike opažate med njimi?
Kolikor sem dobil informacij od prijateljev in znancev, ki študirajo v tujini, je dodiplomski študij pri nas še kar primerljiv s tistim na boljših tujih univerzah. Razlika je mogoče v tem, da je na najboljših univerzah večina študentov zelo dobrih. To ustvari več pritiska, bolj tekmovalno vzdušje in posledično hitrejši napredek v znanju. Pri nas pa je vse bolj umirjeno. Večja razlika nastane na magistrskem in doktorskem študiju. Tu je težava, da je študentov pri nas precej malo. Na teh višjih stopnjah pa se matematika razdeli še na več različnih podpodročij. Vsak študent se usmeri v neko svoje področje, za kar pa težko najde ustrezna predavanja oziroma mentorja, ki bi ga v tem usmerjal. Imamo sicer kar nekaj zelo dobrih profesorjev, ki so tudi svetovno priznani matematiki, vendar enostavno je področij matematike preveč, študentov pa premalo.

Poskusite nam s svojega vidika prikazati, kaj vas pri matematiki tako privlači.
Mislim, da me je vedno najbolj privlačilo to, da mi je reševanje težkih matematičnih problemov predstavljalo nekakšen izziv. Všeč mi je bilo, da sem s svojim lastnim razmišljanjem lahko prišel do rešitev. Prav tako pa sem se vedno rad udeleževal raznih tekmovanj s tega področja.

Matematika pa je običajno največji križ slovenskih šolarjev, ki imajo s tem predmetom velikokrat težave - te se pogosto končajo tudi s popravnim izpitom in posledično celo ponavljanjem razreda. Kje vi vidite vzrok za to - v učencih samih ali v pristopu izobraževalnega sistema, ki matematike ne zna približati mladim v šolskih klopeh?
Žal se po mojem mnenju matematike nikoli ne bi dalo približati čisto vsem šolarjem in dijakom. Enostavno nismo vsi za vse. Kar se mi zdi bolj pomembno, je, da se matematike ne odvrne tistim, ki jim to gre in jih zanima. To pa je naloga učiteljev. Ker učni sistem v Sloveniji s tega vidika ni optimalen, je zelo pomembno, da učitelj matematike take učence dodatno spodbuja in motivira.

Udeležujete se tudi mednarodnih računalniških tekmovanj. Kakšno vlogo torej v vašem življenju igra informatika?
Računalništvo oziroma predvsem programiranje je v bistvu zelo povezano z matematiko. Tudi tam uporabljaš ogromno logike in abstraktnega mišljenja. Prav tako je dandanes programiranje eno izmed osnovnih orodij vsakega matematika. Programirati sem se naučil v srednji šoli in že takoj od začetka sem bil nad tem precej navdušen. Takrat sem tudi kar nekaj tekmoval s tega področja. Nato sem se sicer odločil za študij matematike namesto računalništva, vendar se še vedno rad ukvarjam s tem tako na faksu kakor tudi v prostem času.

Na spisek obiskanih držav ste jih kot tekmovalec dodali kar nekaj - kje vse ste že tekmovali? So potovanja vaša strast tudi sicer?
Tekmoval sem res že marsikje: Kazahstan, Kanada, Španija, Bolgarija, Nemčija, Poljska, Nizozemska ... Že kot srednješolec sem se uvrstil na kar nekaj mednarodnih tekmovanj, med drugim trikrat na matematično olimpijado in dvakrat na računalniško. Zdaj na faksu pa sem se letos že drugič udeležil študentskega matematičnega tekmovanja. Prav tako zdaj sodelujem kot mentor na pripravah za srednješolsko matematično olimpijado. Zato občasno potujem na matematična tekmovanja tudi v vlogi spremljevalca - letos poleti sem dijake spremljal na olimpijadi v Kolumbiji. Vsekakor zelo rad potujem. Sem pa za zdaj veliko več potoval zaradi tekmovanj kot pa zgolj turistično v lastni organizaciji.

Ukvarjate se tudi z igranjem šaha. Bolj ljubiteljsko ali radi tekmujete tudi v tem?
Že kar dolgo zgolj ljubiteljsko. Bolj zares sem se s tem ukvarjal samo v osnovni šoli. Takrat sem treniral v klubu in hodil na turnirje. V srednji šoli sem nato šah opustil, saj nisem imel več toliko časa oziroma so me začele zanimati še kakšne druge stvari. Zdaj pa zgolj občasno rad odigram kakšno partijo prek spleta ter malo spremljam dogajanje v svetovnem šahovskem vrhu. Vsekakor pa mislim, da je imel šah precej pozitiven vpliv na moj razvoj.

Kako se vam zdi, da današnja družba sprejema najstnikovo vlogo učenjaka? Je danes lažje odraščati kot "frajer" ali kot "geek in piflar", kdaj je pravzaprav večji pritisk?
Po mojem mnenju družba premalo spremlja razvoj mladih in sposobnih ljudi. Veliko raje se posveča tistim, ki so trenutno 'frajerji'. Ampak tako je bilo že od nekdaj. Glede pritiska pri odraščanju pa je po mojem mnenju odvisno od vsakega posameznika. Vsak se sam odloča, kaj si v življenju želi in je posledično zaradi samega sebe pod največjim pritiskom.

Kje pa se na svoji poklicni poti vidite v prihodnosti?
Za zdaj še ne vem. Sem nekje v precepu med akademsko kariero in delom v kakšnem računalniškem podjetju. Verjetno bo vse odvisno od tega, kakšne priložnosti za delo bom dobil v prihodnosti.

Ali ste kdaj resno razmišljali o selitvi v tujino?
Ja. Zadnje čase resno razmišljam o tem, da bi nadaljeval študij v tujini. Razlog pa je poleg vseh težav v Sloveniji tudi ta, da me res zanima, kako je videti življenje še kje drugje.

Kako doživljate trenutno vzdušje v Sloveniji - na gospodarskem, družbenem, političnem področju?
Z mojega vidika me moti, da država zmanjšuje vlaganja v znanost in visoko šolstvo. Zaradi tega so za nas študente možnosti za zaposlitev in delo kot akademik oziroma raziskovalec vedno manjše. Vedno več ljudi išče priložnost v tujini ali pa v drugih poklicih.