Preteklo leto so zaznamovali številni znanstveni in inženirski presežki. Tako po zanimivosti javnosti, z vidika zgodovinskosti in po oceni znanstvene srenje je na samem vrhu prvi pristanek na kometu. Podvig sonde Philae je kot dosežek leta izbrala revija Science.

Na splošno med vidnejše teme tudi letos spadajo predvsem tiste, povezane z vesoljem. Prednjačita ameriška vesoljska agencija Nasa ter evropska Esa - morda tudi zato, ker je prva izjemno spretna in dejavna pri deljenju svojega početja z javnostjo, druga pa se od nje hitro uči.

Najbolj brane novice leta 2013 so dostopne tukaj, lestvica 19 najbolj branih zgodb leta 2014 pa sledi:

19. Najhladnejša točka v vesolju bo razkrivala skrivnosti kvantnega
Kvantni svet s svojimi nenavadnimi zakonitostmi še naprej spodnaša tla pod človeško intuicijo. Da bi ga bolje razumeli, so na Mednarodni vesoljski postaji ustvarili najhladnejšo točko v vesolju - hladnejšo celo od slavne planetarne meglice Bumerang pri -272 stopinj Celzija. Izidi poizkusa predvidoma prihodnje leto.

18. Raketa Antares eksplodirala sekunde po izstrelitvi
V vesoljski tekmi si svoj delež pogače - vse večji - reže tudi zasebna pobuda. A jesen in zima sta vanjo vlila grenkega pelina. Raketa antares podjetja Orbital Sciences je eksplodirala na izstrelišču, medtem ko je v nesreči raketnega letala Virgin Galactic umrl pilot. Kljub temu kaže, da so zasebni izdelovalci raket dovolj pritisnili na cene javnih ponudnikov. Cene vseh se nižajo, zaključka pa sta dva. Prvi: obstaja velika možnost, da so države javno razvite rakete desetletja preplačevale. Drugi: če se bo tak trend nadaljeval, bo vesoljski turizem še za časa naših življenj dostopen širšim množicam. Za novo leto do satelitov in nazaj.

17. "Resničnost je še bolj divja od znanstvene fantastike"
Znani slovenski astrofizik Tomaž Zwitter je v intervjuju za MMC opozoril na planetarno prelomnico. Leta 2014 so odkrili in potrdili več eksoplanetov - torej planetov zunaj Osončja - kot v vseh letih poprej skupaj. Prvič v zgodovini se mozaik odgovora na vprašanje, ali obstaja življenje še kje drugje v vesolju, na znanstveni način zelo hitro sestavlja. "Prav posebna sreča bi morala biti, da bi bili sami," pravi Zwitter. Le prgišče teh eksoplanetov je sicer podobnih Zemlji. Najpodobnejši do zdaj odkriti sliši na ime Kepler-186f.

16. Nenavadno transportno letalo beluga bo dobilo naslednika
Poznate zelo nenavadno, ogromno transportno letalo, namenjeno nošnji drugih letal? Beluga, ki je dobila ime po kitu z izrazitim zgornjim delom glave, je prvič poletela leta 1994 in 20 let zatem prihaja nova različica.

15. Skupinski tožbi proti Facebooku so se pridružili tudi Slovenci
Problematika (ne)zasebnosti na medmrežju se skozi leta kvečjemu poglablja. Sodeč po trendu, bodo kmalu v veliko informacijsko mrežo povezane še vse omembe vredne stvari in vsevidnemu očesu se bo vse težje izogniti. Marsikdo je s takšnim razvojem tudi zadovoljen, peščica Slovencev pa se je odločila, da se bo tehnološkim gigantom postavila po robu. Pridružili so se tožbi avstrijskega aktivista in od Facebooka v skupinskem odškodninskem zahtevku terjajo dosledno spoštovanje evropske zasebnostne zakonodaje. Obeta se zanimivo leto 2015 pred sodiščem na Dunaju.

14. Leteči avtomobil, slovaški AeroMobil
Avtomobil, ki tudi leti? Ne le, da že obstaja, izdelujejo ga blizu nas. Na Slovaškem. Tam je ta naprava že homologirana za vožnjo po cestah, čaka pa še na blagoslov širše evropskih regulatorjev. A tudi če bo dobil zeleno luč za vožnjo po slovenskih cestah in rezanje naše burje pod krili, ostaja drag in večini nedosegljiv stroj. Ljudje še dolgo ne bodo množično letali v službo z lastnimi avtomobili, saj gre razvoj bolj v smer kolektivizacije transporta.

13. Na Luni našli sledi nekega drugega planeta
Mesec je za človeštvo zelo dragocen. Tako zelo, da brez Lune tudi človeška vrsta najbrž ne bi obstajala. Da pa je Zemlja dobila svoj naravni satelit, se je morala zgoditi vrsta naključij. V prvi vrsti to, da se je v Zemljo pred milijardami let zaletel neki drugi protoplanet, iz ostankov trčenja pa se je rodila velika, svetla krogla na večernem nebu. Vsaj tako kažejo izsledki analize lunarnega materiala, objavljeni letos v reviji Science.

12. Nesimetrija telesa - zakaj imamo srce na levi strani in jetra na desni
Po eni strani človeštvo zre v desetine milijard let oddaljene širjave, po drugi strani pa ene največjih in najtrših ugank še vedno ostajajo doma. V naših lastnih telesih, od organov do celic in njih organelov, so še vedno zaklenjene skrivnosti. Nekatere izmed njih vam že kakšno leto na MMC-ju pomaga odkrivati biotehnologinja Mojca Jež. Denimo, zakaj imamo srce na levi in jetra na desni strani telesa, pa zakaj sploh spimo.

11. Tako je z Marsa videti Zemlja
Nekateri zgodovinarji vesoljskega raziskovanja pravijo, da prav zdaj poteka ekvivalent dobe Krištofa Kolumba. Le da je letu 1492, ko je ta Italijan prispel na obale takrat še neznanega kontinenta, sledil ogromen plaz novoodkritega na Zemlji; danes pa smo zasuti s pionirskimi dosežki, ki prihajajo z neba. Prizori, kot so prvič ugledana Zemlja s površja Marsa, so novi in sveži za to generacijo, poznejšim bodo precej bolj samoumevni.

10. Vpogled v spočetje vesolja: na Antarktiki ujeli odmev velikega poka
Poučen prikaz, kako deluje znanost. Še januarja je srenjo pretresla vest, da so na Antarktiki ujeli "odmev" velikega poka, torej trenutka, iz katerega izhaja vse. Govorilo se je o Nobelovi nagradi in o največjem dosežku leta. A v ugotovitve so zagrizli skeptični ostali in jih spodkopali. Ne sicer dokončno, a dovolj, da je bombastična januarska vest morda le vesoljski prah.

9. Supermasivna črna luknja odkrita v drobceni galaksiji
Galaksij je, tako kot živih bitij, vseh vrst, oblik in velikosti. Odkrili so celo tako, ki ima skoraj samo osrednjo črno luknjo in skoraj nič zvezd, planetov in ostalega drobirja naokoli. Bolj za šalo kot zares: kot bi odkrili krof, ki ima samo marmelado.

8. Arabci hočejo na Mars, Nasa napoveduje naslednji "veliki skok"
Iztekajoče se leto je zaznamovala ponovno porajajoča se vesoljska tekma. Raziskovanje oddaljene črnine znova dobiva patino prestiža in države, še posebej številne v Aziji, s Kitajsko na čelu, so prišle na plan z inflacijo napovedi projektov. Tudi Nasa ne zaostaja z napovedjo človeka na Marsu in asteroidu, a treba je poudariti, da je financiranje za te hudo drage načrte vse prej kot zagotovljeno. V nasprotju z Združenimi arabskimi emirati, ki imajo za svojo misijo na rdeči planet denarja več kot dovolj, bolj jim primanjkuje tehničnega znanja zanjo.

7. Prvi posnetek skrivnostne mreže, ki povezuje vse galaksije vesolja
Če bi vesolje pogledali od daleč, ne bi videli kaotičnega oblaka zrnc in kep. Vse kaže, da je vsa snov hierarhično organizirana vse od podatomskih delcev do deset milijard svetlobnih let velikih megastruktur. Vse je povezano v eno veliko omrežje barionske in temne snovi, ki vizualizirano spominja na nevronsko mrežo v možganih. Letos so pramene te mreže prvič dejansko posneli na fotografijo ter našli nekaj dodatnih, posrednih dokazov zanjo. Del mreže je tudi Laniakea, naš dom.

6. Čakanja je konec - Apple predstavil iPhone 6
Priljubljenost tehnoloških znamk pogosto presega golo uporabniško izkušnjo in koristnost. Znamka postane zgodba z vzponi in padci ter karizmatičnimi akterji, ki so marsikomu zgled. Tudi leta po smrti figure Steva Jobsa so Applove razgrnitve novitet še vedno dogodki, ki odmevajo.

5. Pekel je moker: podzemni "oceani" bi lahko imeli trikrat več vode kot površinski
Uganka, od kod se je vzela vsa ta voda na Zemlji po njenem peklensko vročem začetku, je še vedno nerešena. Glede na seizmološke raziskave v ZDA, kjer so kot sonar uporabili kar potresne valove, je stotine kilometrov globoko v zemeljski skorji debela plast kamnine, v kateri so vezane velike količine vode. Glede na izračune kar trikrat več kot na površju. Ne glede na to je voda vsekakor nastala še prej, kot se je rodil naš planet sam.

4. Zora pritlikavega planeta, bogatega z vodo
Malo ljudi ve, da se v relativni bližini Zemlje skriva pritlikav planet Cerera, ki ima celo več sladke vode, kot je je pri nas. Nobena sonda ga še ni obiskala, je pa na poti tja Nasin Dawn, ki bo prihodnje leto opravil prvi obisk katerega koli pritlikavega planeta v zgodovini sploh. Tudi Plutona človeštvo še ni obiskalo, tudi tja je pravkar na poti robot New Horizons. Oboje obeta zanimiv prvi del leta 2015.

3. "Prihaja do položaja, ko mikrobiološki testi kažejo: odporen proti vsemu"
Odkritje antibiotikov pred slabim stoletjem je bil velik skok za človeštvo, ki je našlo učinkovit način za zatiranje škodljivih bakterij. V tem času smo se ljudje nanje navadili; postali so skoraj samoumevni. Ravno razširjena in brezskrbna široka uporaba antibiotikov pa lahko postane nevarna past, ki bo zgodovinsko pridobitev vzela. Zakaj, v intervjuju za MMC pojasni mikrobiolog Miha Avberšek.

2. Po Gmailu nič več, kot je bilo
Deset let je minilo, odkar je Google revolucionarno obljubil e-poštno storitev Gmail in to, da uporabnikom ne bo nikoli treba izbrisati nobenega sporočila več. Obljubo je držal.

1. Prvi pristanek na kometu v zgodovini človeštva
"Bolj živó, bolj na poskok," v slovenski literarni klasiki poziva Bedanec. Kot da bi ga evropska sonda Philae poslušala. Na kometu Čurjumov-Gerasimenko, kjer je kot prva v zgodovini pristala, se je od površja večkrat odbila in opravila celo kilometrski skok, preden se je naposled ustavila, opravila dragocene meritve in zaspala. To je bil "Apollo trenutek" za Evropo in zdajšnje generacije ter znanstveni dosežek leta po oceni revije Science. Prva odkritja curljajo, še več jih bo v prihodnjem letu, ko bo Rosetta komet spremljala na vroči poti okoli Sonca.
Na MMC-ju se novih spoznanj veselimo in upamo, da jih bomo odkrivali skupaj z vami. Tudi z vašimi predlogi in kritikami, za katere vas prosimo v komentarjih pod člankom.