Slovenski narod je bil do prve svetovne vojne osrednje glasilo slovenskih liberalcev. Foto: Rok Omahen
Slovenski narod je bil do prve svetovne vojne osrednje glasilo slovenskih liberalcev. Foto: Rok Omahen
Charlie Chaplin
Chaplin je moral zapustiti ZDA, vrnil pa se je na današnji dan leta 1972. Foto: EPA.
Linford Christie in Dennis Mitchell.
Linford Christie je v Barceloni olimpijski šprint dobil z izidom 9,96. Foto: EPA.
Papež Janez Pavel II.
Janez Pavel II. je bil med verniki izjemno priljubljen. Foto: EPA

Po prenehanju izhajanja Slovenca je slovensko liberalno meščanstvo izgubilo svoj časopis, zato so načrte za nov časopis začeli oblikovati konec leta 1867. Izobraženci iz kroga štajerskih mladoslovencev so 2. aprila 1868 v Mariboru izdali prvo številko Slovenskega naroda, ki je izhajal trikrat na teden.

Slovenski narod je deloval pod geslom "Vse za narod, svobodo in napredek". Duhovščini je priznal velike zasluge, ki jih je imela na področju prebujanja narodne zavesti. Do političnih nasprotnikov liberalnega tabora je bil njegov odnos odklonilen, saj naj bi se premalo zanimali za interese slovenskega naroda.

Časopis je ob začetku izhajanja najprej posloval z izgubo, ker ni imel svoje tiskarne. To je dobil ob selitvi v Ljubljano leta 1872 z ustanovitvijo delniške družbe Narodna tiskarna, ki je bila tudi solastnica Slovenskega naroda.

Po smrti urednika Antona Tomšiča leta 1871 je časopis za kratek čas vodil Ivan Železnikar, nato pa je do svoje smrti leta 1881 Slovenski narod urejal Josip Jurčič. Leta 1894 je tudi postal glasilo Narodno napredne stranke. Od leta 1887 do svoje smrti 1923 pa ga je vodil Ivan Tavčar.

Tavčarjevi dediči so nato prodali delnice tiskarne in Slovenski narod je pod okrilje vzela politična skupina, ki je že imela svoj dnevnik Jutro, zato je Slovenski narod postal manj pomemben popoldnevnik z manjšim političnim vplivom.

Med italijansko okupacijo so bila v njem poročila okupacijskih oblasti, svarila pred boljševiškim terorjem in obtožbe Osvobodilne fronte. Ko so leta 1943 oblast na ljubljanskem območju prevzeli Nemci, je zaradi pomanjkanja papirja časopis nehal izhajati kot dnevnik. Od konca 1943 do 1945 je v okviru Jutra vsak ponedeljek izšel Slovenski narod s podnaslovom Ponedeljska izdaja Jutra.


Leta 742 se je rodil Karel Veliki, frankovski kralj od leta 768. Od leta 800 je bil tudi rimski cesar. Umrl je 28. 1. 814.

Leta 1453 je Mehmed II. začel oblegati Konstantinopel, ki je v njegove roke padel 29. maja.

Leta 1725 se je v Benetkah rodil italijanski pisatelj Giovanni Giacomo Casanova, ki je bil znan tudi kot velik pustolovec. Njegovo najbolj znano delo je Beg iz beneške ječe. Umrl je leta 1798.

Leta 1787 je Jožef II. sprejel nov kazenski zakonik. V zakoniku je spremenil številne predpise in uzakonil odpravo smrtne kazni. To je bila prva odprava smrtne kazni na svetu in je veljala v celotni habsburški monarhiji.

Leta 1792 je dolar tudi uradno postal denarno sredstvo v ZDA.

Leta 1805 se je rodil znameniti danski pravljičar Hans Christian Andersen. Znane so njegove pravljice Snežna kraljica, Poslednje sanje starega hrasta, Marjetica, Ajda, Lan, Palčica, Grdi raček, Pastirica in dimnikar, Hranilnik, Cesarjeva nova oblačila in številne druge.

Leta 1840 se je rodil francoski pisatelj Emile Zola, najpomembnejši predstavnik naturalističnega romana. Njegovo največje delo je zbirka o Rougon-Macquartovih, med katerimi so znani romani Beznica, Nana, Germinal, Zemlja, Človek-zver in protiklerikalna trilogija Tri mesta (Lurd, Rim, Pariz).

Leta 1859 je začel izhajati Ljubljanski časnik, prvi slovenski uradni list.

Leta 1875 se je rodil ameriški avtomobilski pionir Walter Chrysler.

Leta 1914 se je v Londonu rodil veliki angleški filmski in gledališki igralec sir Alec Guinness. Guinness je na odru prvič nastopil leta 1934. Za vlogo v Mostu na reki Kwai iz leta 1957 je dobil zlati globus in oskarja, leta 1980 pa mu je Ameriška filmska akademija podelila tudi častnega oskarja za življenjsko delo. Za oskarja je bil večkrat tudi "le" nominiran. Leta 1959 so Guinnessu podelili viteški naziv za izjemne dosežke na področju gledališča in filma. Umrl je za rakom na jetrih 5. avgusta 2000.

Leta 1917 je ameriški predsednik Woodrow Wilson zaprosil ameriški kongres, da napove vojno Nemčiji.

Leta 1945 je vlada Demokratične federativne Jugoslavije izročila zaveznikom noto z zahtevo po udeležbi pri vojaški zasedbi in upravi dela avstrijske Koroške, ki ga naseljujejo Slovenci.

Leta 1960 se je rodil atlet Linford Christie. Britanski šprinter je doslej edini, ki ima zlate medalje na olimpijskih igrah, svetovnem prvenstvu, evropskem prvenstvu in na igrah Commonwealtha. Največji uspeh je naslov olimpijskega prvaka leta 1992 v teku na 100 metrov. Christie je bil v kraljevski disciplini tudi trikrat evropski prvak (1986, 1990, 1994).

Leta 1971 se je rodil avstralski teniški igralec Todd Woodbridge, ki je v paru z Markom Woodfordom osvojil 61 turnirjev za ATP, med katerimi je 11 grand slamov.

Leta 1972 se je igralec Charlie Chaplin vrnil v ZDA, potem ko je državo v zgodnjih petdesetih letih zapustil, saj so ga takrat označili za komunista.

Leta 1978 so na ameriški postaji CBS prvič predvajali nanizanko Dallas, ki se je na TV-zaslonih obdržala kar 13 let.

Leta 1982 je Argentina napadla Falklandske oziroma Malvinske otoke. Že čez 10 dni je bilo tam 10.000 argentinskih vojakov. Velika Britanija je hitro ukrepala in poslala floto proti južnemu Atlantiku. Razglasili so popolno zaprto območje 200 milj v okolici otočja. 14. 6. so se Argentinci vdali britanskemu poveljniku kopenskih sil. V bojih je padlo 254 Britancev in 750 Argentincev.

Leta 1997 so slovenski nogometaši po treh zadetkih Primoža Glihe na Poljudu s Hrvaško na kvalifikacijski tekmi za SP igrali 3:3.

Leta 1999 so košarkarji ZM Lumarja v 9. krogu drugega dela državnega prvenstva s košem Očka štiri sekunde pred koncem premagali Union Olimpijo z 88:87 (41:46). Poleg Očka (23 točk) je blestel tudi veteran Petranovič (22).

Leta 2003 je slovenska nogometna reprezentanca za Bežigradom v kvalifikacijah za nastop na evropskem prvenstvu leta 2004 s 4:1 premagala Ciper. Gole za Slovenijo so dosegli Ermin Šiljak (5., 14.), Zlatko Zahovič (39./11-m) in Nastja Čeh (43.).

Leta 2005 je umrl papež Janez Pavel II., ki se je kot Karol Jozef Wojtyla rodil 18. maja 1920 v Wadowicah na Poljskem. Papež je postal leta 1978. Bil je prvi po 456 letih, ki ni bil Italijan. Govoril je osem jezikov, v svojem pontifikatu pa je obiskal kar 129 držav, dvakrat tudi Slovenijo.

Leta 2007 sta potres in cunami na Salomonovih otokih povzročila smrt vsaj 39 ljudi, več tisoč ljudi pa jih je ostalo brez strehe nad glavo.