Franc Jožef I. se je rodil 18. avgusta 1830 v palači Schönbrunn na Dunaju, kot najstarejši sin nadvojvode Franca Karla in Zofije Bavarske. Družinsko življenje so pretresale tragedije. V zakonu z Elizabeto Bavarsko, znano pod vzdevkom Sissi, sta imela štiri otroke, vendar je hčerka Zofija umrla kot otrok, edini sin Rudolf pa je leta 1889 storil samomor. Leta 1898 pa je kot žrtev atentata umrla tudi cesarica Elizabeta.

Franc Jožef I. je prestol prevzel po revoluciji leta 1848, ko je nasledil strica Ferdinanda I.. Po zadušitvi revolucije in zmagi nad Madžari v vojni za neodvisnost, je ukinil ustavni režim. Obdobje neoabsolutizma se je končalo po porazu v vojni s Piemontom in Francijo leta 1859. Cesar je bil prisiljen obnoviti ustavno vlado in država se je pričela razvijati v sodobno parlamentarno monarhijo.

Kljub temu so se v državi krepila mednacionalna trenja, ki so leta 1867 vodila v preoblikovanje cesarstva v dualistično monarhijo Avstro-Ogrsko po porazu v vojni s Prusijo leta 1866. V času vladanja Franca Jožefa I. je država sodelovala v vojnah z Prusijo, Francijo ter Italijo. Leta 1916 ga je nasledil njegov pranečak, Karel I.

Leta 235 je bil za papeža izvoljen Anter.

Leta 496 je umrl papež Gelazij I.

Leta 1361 je zaradi kuge umrl burgundski vojvoda Philip I.

Leta 1555 je umrl nemški znanstvenik Georg Agricola.

Leta 1620 je pri Cape Codu v Združenih državah Amerike pristala ladja Mayflower, ki je iz Velike Britanije v Severno Ameriko pripeljala prve evropske priseljence.

Leta 1692 se je rodil italijanski pesnik Carlo Innocenzio Maria Frugoni.

Leta 1694 se je v Parizu rodil francoski pisatelj, zgodovinar in filozof razsvetljenstva Francois-Marie Arouet - Voltaire. Volatire se je šolal pri jezuitih. Kasneje je bil zaradi stalnih sporov z visokim plemstvom dvakrat zaprt v zloglasni Bastilji. Večkrat so ga tudi izgnali, po letu 1755 pa je živel kar na svojem posestvu ob francosko-švicarski meji, ki je zato postalo središče razsvetljenstva. Sodeloval je pri pisanju francoske enciklopedije, sicer pa ustvaril obsežen opus filozofskih del, zgodovinskih in kritičnih spisov ter tudi literarnih del. "Otročji predsodek človeškega duha je kriv, da devištvo velja za vrlino in ne za mejo, ki loči nevednost od spoznanja."

Leta 1695 je umrl angleški skladatelj Henry Purcell.

Leta 1783 se je s tal dvignil prvi balon na topli zrak s človeško posadko. V balonu bratov Montgolfier sta nad Parizom poletela Jean-Francois Pilater in Francois Laurent. Zrak sta ogrevala s kurjenjem volne in slame ter prepotovala skoraj 9 kilometrov. Polet je trajal 25 minut, najvišje pa sta se dvignila 100 metrov visoko.

Leta 1789 je Severna Karolina ratificirala ustavo ZDA in postala 12. zvezna država.

Leta 1791 je polkovnik Napoleon Bonaparte postal general in vrhovni poveljnik francoske vojske.

Leta 1806 je Napoleon Bonaparte objavil dekret o blokadi Anglije.

Leta 1811 je umrl nemški pisatelj in dramatik Bernd Heinrich Wilhelm von Kleist.

Leta 1844 je umrl ruski basnopisec Ivan Andrejevič Krilov.

Leta 1877 je Thomas Edison javnosti prvič predstavil svoj izum - fonograf (predhodnik gramofona).

Leta 1888 so v Angliji določili, kako se podelijo točke na nogometni tekmi. Zmagovalec dobi dve točki, poraženec nič, ob remiju pa ekipi dobita vsaka po točko. Celotno stoletje je veljal ta sistem, nato pa so ga spremenili v 3-1-0.
Leta 1898 se je rodil belgijski slikar Rene Franšois Ghislain Magritte.

Leta 1904 se je rodil ameriški saksofonist Coleman Hawkins.

Leta 1909 so na jugoslovanski socialdemokratski konferenci v Ljubljani sprejeli Tivolsko resolucijo, v kateri so zahtevali preobrazbo monarhije na temelju narodne avtonomije.

Leta 1916 je umrl avstro-ogrski cesar Franc Jožef I. Vladal je polnih 68 let.

Leta 1918 so zadnje nemške vojaške enote zapustile Alzacijo in Loreno.

Leta 1921 se je rodil finski skladatelj Joonas Kokkonen.

Leta 1922 je Rebecca Latimer Felton iz Georgije postala prva ženska na položaju senatorja v ZDA.

Leta 1926 je umrla pisateljica Zofka Kveder, ki se je zavzemala za ženske socialne pravice. Napisala je veliko črtic, novel, povesti, člankov in dramskih prizorov, vsa dela pa so bila izpovednega značaja.

Leta 1930 se je rodil slovenski pisatelj Marjan Rožanc.

Leta 1938 je Nemčija zasedla Sudete.

Leta 1945 se je rodila ameriška igralka Goldie Hawn.

Leta 1945 je umrl ameriški pisatelj in igralec Robert Benchley.

Leta 1953 je umrl ameriški džezklarinetist Larry Shields.

Leta 1964 se je končal drugi vatikanski koncil.

Leta 1965 se je rodila islandska pevka in igralka Björk Guðmundsdóttir.

Leta 1969 je umrl Mutesa II. Bugandski, kralj regije Buganda in predsednik Ugande med letoma 1963 in 1966.

Leta 1969 je bila vzpostavljena prva povezava do drugega računalnika prek arpaneta.

Leta 1969 sta se ameriški predsednik Richard Nixon in japonski premier Eisaku Sato na sestanku v Washingtonu strinjala, da bodo ZDA otok Okinavo vrnile Japonski leta 1972.

Leta 1974 je umrl švicarski skladatelj Frank Martin.

Leta 1974 je Ira v bombnem napadu v nekem pubu v Birminghamu ubila 21 ljudi.

Leta 1974 je bil George W. Bush odpuščen iz ameriške vojske oziroma rezervnih letalskih sil.

Leta 1979 je mafija v Islamabadu napadla ameriško ambasado in ubila štiri ljudi.

Leta 1980 je v nekdanjem hotelu MGM Grand Hotel zagorel uničujoč ogenj, v katerem je umrlo 87 ljudi, več kot 650 pa jih je bilo poškodovanih. Ta požar je bil najhujša nesreča v zgodovini Nevade.

Leta 1980 je umrl indijski fizik in Nobelov nagrajenec Chandrasekhara Venkata Raman.

Leta 1888 V Angliji so določili, kako se podelijo točke na nogometni tekmi. Zmagovalec dobi dve točki, poraženec nič, ob remiju pa ekipi dobita vsaka po točko. Celotno stoletje je veljal ta sistem, nato pa so ga spremenili v 3-1-0.

Leta 1990 so v Parizu podpisali deklaracijo o koncu hladne vojne.

Leta 1996 je umrl pakistanski fizik in Nobelov nagrajenec Abdus Salam.

Leta 1997 Bloudkove nagrade, najpomembnejše slovensko priznanje na športnem področju, so prejeli Leon Štukelj (gimnastika), Primož Peterka (smučarski skoki) in Franci Čop (alpsko smučanje). Na slovesnosti v veliki dvorani Narodne galerije v Ljubljani je bil slavnostni govornik profesor dr. Drago Ulaga, ki je poudaril rekreacijo kot neprecenljiv vir zdravja, ki v drugi polovici življenja upočasni procese staranja.

Leta 1998 je Urška Hrovat na prvem slalomu sezone svetovnega pokala v Park Cityju dosegla svojo peto in tudi zadnjo zmago v karieri. Avstrijko Sabine Egger je Ljubljančanka, ki je zanesljivo vodila že po prvi vožnji, prehitela za 38 stotink sekunde, s tretjim mestom pa je presenetila 16-letna Hrvatica Janica Kostelić. Preostale svoje zmage je Hrovatova dosegla v Mariboru (1994), Meribelu (1994), Garmisch Partenkirchnu (1996) in Crans Montani (1998).

Leta 2001 Slobodan Subotić je prvič vodil slovenske košarkarje na uradni tekmi. V Kranju so njegovi varovanci premagali Portugalsko. Slovenci so prvo tekmo kvalifikacij za evropsko prvenstvo 2003 dobili s 77:65. Najboljši strelec je bil Ivica Jurkovič, ki je dosegel 20 točk. Subotič je Slovenijo popeljal na evropsko prvenstvo, kjer pa spet ni bilo želenega izida - uvrstitve v četrtfinale, tako da ga je zamenjal Aleš Pipan.

Leta 2002 so bile Bolgarija, Estonija, Litva, Latvija, Romunija, Slovaška in Slovenija povabljene v zvezo Nato.

Leta 2003 V Moskvi so izžrebali pare 1. kroga svetovne skupine Pokala federacij za leto 2004. Slovenska teniška reprezentanca je za tekmeca dobila ameriško reprezentanco, ki je aprila 2004 v Portorožu upravičila vlogo velikega favorita in zmagala s 4:1.