se je v Salzburgu rodil avstrijski skladatelj Wolfgang Amadeus Mozart, eden največjih glasbenikov vseh časov.

Čudežni otrok, kakor so ga imenovali, je napisal 21 oper, med katerimi so Beg iz Seraja, Figarova svatba, Don Juan, Cosi fan tutte, Čarobna piščal in številne druge. Mozart je napisal 25 klavirskih, 7 violinskih koncertov in 11 koncertov za druga glasbila. Njegovo zbirko sestavljajo še številni divertimenti, simfonije, plesi, sonate, samospevi, arije in maše. V Mozartovem rojstnem mestu Salzburg vsako leto pripravijo glasbeni festival v njegov spomin. Umrl je 5. decembra 1791, star komaj 35 let.

Leta 1996 je slovenski smučarski skakalec Primož Peterka na tekmi za svetovni pokal v Zakopanah prvič v karieri stopil na vrh zmagovalnih stopničk.

V prvi seriji je skočil 130 metrov, v drugi pa 127 metrov. Drugi je bil Avstrijec Andreas Goldberger, tretji pa njegov rojak Reinhard Schwarzenberger. Peterka je za Primožem Ulago in Francijem Petkom postal tretji Slovenec, ki je zmagal na tekmi skakalcev za svetovni pokal.

Leta 1967 so v požaru na Apollu 1 umrli astronavti Virgil Ivan "Gus" Grissom, Edward Higgins White II. in Roger Bruce Chaffee.

Apollo 1 naj bi izstrelili 21. februarja 1967 iz Kennedyjevega vesoljskega centra, a se je pred tem med vajo zgodila tragična nesreča, v kateri so umrli vsi trije astronavti, izbrani za odpravo.

Drugi dogodki na današnji dan:

Leta 98 je po smrti Nerve Trajan postal rimski cesar.

Leta 1573 je t. i. Varšavska konfederacija sprejela pacto convento, enega najstarejših tolerančnih ediktov v zgodovini.

1687 se je rodil nemški arhitekt Balthasar Neumann.

Leta 1755 se je rodil eden največjih filozofov nemške klasične idealistične filozofije Friderich Wilhelm Joseph von Schelling. Razvil je filozofijo identitete subjekta in objekta, duha in narave. Ob tem je razvil filozofijo mitologije, s svojo filozofijo umetnosti pa je zaznamoval romantiko.

1832 se je rodil avtor pravljične zgodbe o deklici Alice Carol Lewis. Njegovo pravo ime je bilo Charles Lutwidge Dodgson.

Leta 1850 se je rodil angleški kapitan Titanika, Edward J. Smith.

Leta 1888 so v Washingtonu ustanovili društvo National Geographic Society.

1891 se je rodil ruski pisatelj in novinar Ilja Grigorjevič Erenburg.

1901 je umrl mojster italijanske romantične opere, skladatelj Guiseppe Fortunino Francesco Verdi. Njegova najbolj znana dela so Rigoletto, Traviata, Ples v maskah, Moč usode, Don Carlos, Aida, Othello in Falstaff. Pisal je tudi nabožno glasbo – Requiem.

Leta 1903 se je rodil avstralski nevropsiholog in dobitnik Nobelove nagrade John Carew Eccles.

Leta 1909 so na Norveškem ustanovili Mlado levico.

Leta 1910 se je rodil slovenski politik in marksistični teoretik, publicist in predvojni komunist Edvard Kardelj - Sperans. Bil je med ustanovitelji Osvobodilne fronte, član vrhovnega štaba Narodnoosvobodilne vojske Jugoslavije, odgovoren za Slovenijo, in član predsedstva Avnoja. Po letu 1945 je bil na najvidnejših položajih v SFRJ-ju. Umrl je 10. februarja 1979.

Leta 1916 je nemška revolucionarna levica, ki se je zbirala okrog Karla Liebknechta in so se ji pridružili Roza Luxemburg, Klara Zetkin in Fran Mehring, ustanovila revolucionarno organizacijo Spartakova zveza. Ime je dobila po voditelju upornih sužnjev v starem Rimu. Že 27. januarja so izdali prvo številko glasila Spartakova pisma, ki je med vojaki in delavci širilo protivojno propagando.

1919 je umrl madžarski pesnik Endre Ady.

Leta 1924 sta Italija in Jugoslavija v Rimu podpisali sporazum. Italija je na podlagi dogovora dobila Reko, Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev pa Sušak.

1926 je John Logie Baird demonstriral prvi televizijski prenos.

1929 se je rodil bolivijski romanopisec in dramatik Gastón Suárez.

Leta 1942 se je Prva proletarska brigada prebila čez strmine Igmana, kar so pozneje imenovali igmanski marš.

Leta 1943 je 50 ameriških bombnikov odvrglo celotni tovor nad Nemčijo. Cilj bombardiranja je bil Wilhelmshaven.

Leta 1944 je bil prebit obroč okoli Leningrada, današnjega Sankt Peteburga.

Leta 1944 je Liberija napovedala vojno Tretjemu rajhu in Japonski.

1944 se je rodil angleški bobnar, član skupine Pink Floyd, Nick Mason.

Leta 1945 so ruske sile osvobodile koncentracijsko taborišče Auschwitz in naletele na nepredstavljivo grozljive prizore. V taborišču je bilo ubitih okoli milijon in pol ljudi, večinoma Judov.

1948 se je rodil ruski plesalec Mihail Barišnikov.

1956 je umrl avstrijski dirigent Erich Kleiber.

Leta 1967 je več kot 60 držav podpisalo sporazum, s katerim so se zavzele za prepoved postavitve jedrskega orožja v vesolju.

Leta 1973 so Severni Vietnam, Južni Vietnam, Vietkong in ZDA v Parizu podpisali premirje. Podpis premirja je predvidel umik ameriških enot iz Vietnama.

Leta 1983 je umrl francoski filmski igralec in komik Louis de Funes de Galarza, najbolj znan po vlogi policista iz serije filmov o policistih iz Saint Tropeza.

Leta 1996 je Monica Seles v finalu odprtega teniškega prvenstva Avstralije v Melbournu po uri in 18 minutah premagala Nemko Anke Huber s 6:4 in 6:1 in še četrtič v karieri osvojila prvi turnir za grand slam sezone.

Leta 1997 je prišlo na dan, da ima več francoskih muzejev v svojih depojih skoraj 2.000 umetnin, ki so jih ukradli nacisti.

Leta 1998 je ameriška prva dama Hillary Rodham Clinton v TV-oddaji Today Show povedala, da so napadi na njenega moža le zarota desnega krila.

Leta 1999 je v 84. letu starosti za posledicami srčnega zastoja umrl Don Budge, prvi dobitnik teniškega grand slama. Dodgu, ki je bil hospitaliziran sredi decembra po hudi prometni nesreči, je to uspelo leta 1938, ko je sploh prvič in zadnjič nastopil na turnirjih v Avstraliji in Franciji.

Leta 2001 se je Jennifer Capriati po vseh težavah zunaj teniških igrišč vrnila v najlepšem sijaju. V finalu OP Avstralije v Melbournu je odpravila prvo igralko sveta in trikratno zmagovalko tega turnirja Martino Hingis s 6:4 in 6:3. To je bil njen prvi grand slam naslov, v četrtfinalu je izločila Monico Seles, v polfinalu pa branilko naslova Lindsay Davenport.

Leta 2003 je Hermann Maier le dva tedna po vrnitvi na bele strmine po dolgem okrevanju zaradi prometne nesreče že stopil na najvišjo zmagovalno stopničko. Na superveleslalomu v Kitzbühlu je dosegel 42. zmago v karieri. Družbo sta mu delala rojaka Christoph Gruber in Stephan Eberharter. Maier je 22 mesecev po zadnjem nastopu v svetovnem pokalu in 16 mesecev po prometni nesreči, v kateri je skoraj izgubil nogo, dokazal, da je še vedno v samem svetovnem vrhu.

Leta 2004 je slovenska moška rokometna reprezentanca v uvodnem krogu drugega dela evropskega prvenstva v Ljubljani premagala Srbijo in Črno goro s 27:20 (14:11). Pred 5.000 gledalci v dvorani Tivoli je največ golov za Slovenijo prispeval Zoran Lubej (6), petkrat je bil natančen Vid Kavtičnik.

Leta 2005 je nemški nogometni sodnik Robert Hoyzer priznal, da je sodeloval pri prirejanju izidov z namenom zaslužka na športnih stavnicah. 25-letni sodnik se je opravičil in nemškim oblastem obljubil popolno sodelovanje pri preiskavi največje afere nemškega nogometa v zadnjih 30 letih. Na pokalni tekmi med Paderbornom in Hamburgerjem (4:2) avgusta 2004 je dosodil dve enajstmetrovki za gostitelje in sprožil val negodovanj, po podrobni preiskavi so mu dokazali prirejanje izidov še na sedmih tekmah.