Martin Luther King mlajši je bil tako kot njegova oče in ded baptistični duhovnik. Leta 1955, ko je bil pastor v baptistični cerkvi na Dexterski aveniji v Montgomeryju v Alabami, so aretirali temnopolto Roso Parks, ker se ni hotela premakniti v zadnji del avtobusa, ki je bil tedaj namenjen temnopoltim potnikom.

Mladi pastor se je nenadoma znašel na položaju voditelja bojkota avtobusov, ki se je zgodil po aretaciji. Bojkot je privedel do ukinitve ločenih oddelkov na avtobusih, Luther King pa si je ustvaril sloves bojevnika za socialno pravičnost. Kot predsednik Konference voditeljev kristjanov Juga se je spustil v odločilen boj za državljanske pravice, s katerimi so temnopolti pridobili več kot v vseh prejšnjih 300 letih.

Ključ Kingovega uspeha je bila njegova krščanska zavzetost. Vzgojen je bil v črnski evangeličanski tradiciji, v duhu socialnega evangelijskega gibanja in v krščanstvu je videl silo, ki lahko preobrazi ne le posameznika, ampak vso družbo. S kombinacijo Jezusovega sporočila (ljubite svoje sovražnike) in gandijevske metode (nenasilnega odpora) je gibanje za pravice temnopoltih filozofsko in strateško utemeljil. Uporaba nenasilja kot sredstva za doseganje socialne pravičnosti v družbi je bila všeč tako črncem kot belcem.

V trinajstih letih, kolikor je vodil gibanje za državljanske pravice, je King slavil zmago za zmago, ne da bi se enkrat samkrat zatekel k nasilju. Svojim belim nasprotnikom je sporočal: "Vaši sili, s katero nam prizadevate trpljenje, bomo kljubovali s svojo močjo, s katero to trpljenje lahko vzdržimo. Vaše fizično nasilje bomo prestrezali z močjo duše. Počnite z nami, kar vas je volja, mi pa vas bomo še naprej ljubili ..." Njegovo sporočilo in metoda sta zaslovela po celem svetu in leta 1964 je dobil Nobelovo nagrado za mir.

Leta 1968, ko je pripravljal "okupacijo" ameriške prestolnice v okviru Kampanje revežev, ga je v Memphisu v Tennesseeju ustrelil James Earl Ray. Mnogi so bili prepričani, da je pri umoru enega največjih borcev za človekove pravice šlo za zaroto ameriških oblasti.

Leta 186 se je rodil rimski cesar Mark Avrelij Antonij Karakala, ki je vladal od leta 211 do 217. Leto dni po začetku vladanja je dal vsem svobodno rojenim prebivalcem rimsko državljanstvo.

Leta 1581 je Francis Drake, potem ko je obkrožil svet, postal vitez.

Leta 1617 je umrl škotski matematik John Napier. Neodvisno od Švicarja Burgija, a sočasno z njim je odkril logaritme.

Leta 1765 je umrl Mihail Vasiljevič Lomonosov, ruski učenjak in pesnik. Napisal je prvo znanstveno slovnico ruskega jezika, učbenik retorike in številna pesniška dela.

Leta 1818 je ameriški kongres uradno potrdil zastavo ZDA, ki je sestavljena iz 13 rdečih in belih črt. Prva zastava je imela 20 zvezdic, vsakokrat, ko se je nova država pridružila ZDA, pa so na zastavo dodali novo zvezdico.

Leta 1850 je kalifornijski Los Angeles postal mesto.

Leta 1866 se je ruski car Aleksander II. v Kijevu za las izognil atentatu.

Leta 1876 se je rodil veliki francoski slikar Maurice de Vlaminck, eden od očetov fauvizma, smeri, ki je prevladovala po zatonu impresionizma.

Leta 1883 je mariborski podjetnik Karl Scherbaum na svojem parnem mlinu napeljal prvo električno razsvetljavo s 36 žarnicami, s čimer je mesto Maribor dobilo elektriko.

Leta 1887 je bila za županjo v mestu Argonia, ameriška zvezna država Kansas, izvoljena Susanna M. Salter, ki je tako postala prva županja v zgodovini ZDA.

Leta 1905 je indijsko mesto Kangra prizadel hud potres, ki je terjal 370.000 žrtev.

Leta 1915 se je rodil ameriški bluesovski glasbenik McKinley Morganfield, bolj znan kot Muddy Waters.

Leta 1929 je umrl nemški inženir Carl Benz, ki je skonstruiral prvi avtomobil.

Leta 1932 se je rodil ruski filmski režiser Andrej Arsenjevič Tarkovski.

Leta 1932 se je rodil ameriški igralec Anthony Perkins.

Leta 1941 so italijanske oblasti začele izseljevati Slovence. Najpomembnejši razlog za izselitve ob meji so bile priprave na vojno.

Leta 1945 je Rdeča armada zasedla celotno Madžarsko, njene enote pa so vkorakale tudi v slovensko Lendavo.

Leta 1948 se je rodil kurdski voditelj Abdullah Öcalan.

Leta 1949 je bila s pogodbo ustanovljena Severnoatlantska obrambna organizacija − Nato. K organizaciji so prvi pristopili Belgija, Danska, Francija, Islandija, Italija, Kanada, Luksemburg, Nizozemska, Norveška, Portugalska, Velika Britanija in ZDA.

Leta 1957 se je rodil finski filmski režiser Aki Kaurismäki.

Leta 1964 je skupina The Beatles zasedla prvih pet mest na lestvici Billboard singles v ZDA.

Leta 1965 se je rodil ameriški igralec Robert Downey Jr.

Leta 1968 se je rodila ameriška režiserka Jennifer Lynch.

Leta 1968 je AEK postal prvo grško košarkarsko moštvo, ki je osvojilo enega od evropskih pokalov. Atenski klub je postal zmagovalec Pokala pokalnih zmagovalcev, potem ko je praško Slavijo premagal z 89:82. Tekmo si je na stadionu nogometašev Panathinaikosa ogledalo 80.000 gledalcev, kar je še vedno rekordna obiskanost katere koli košarkarske tekme v Evropi.

Leta 1973 so v New Yorku uradno odprli World Trade Center.

Leta 1975 je v Vietnamu v bližini Sajgona kmalu po vzletu strmoglavilo ameriško letalo, ki je prevažalo sirote. Umrlo je 172 ljudi.

Leta 1975 je umrl slovenski pesnik France Onič. Njegove pomembne pesniške zbirke so Darovanje, Luči ob obali in Iz vrtov ljubezni.

Leta 1976 je princ Norodom Sihanouk odstopil kot vodja Kambodže; takoj zatem so ga zaprli v hišni zapor.

Leta 1979 so umorili pakistanskega predsednika Zulfikarja Alija Buta.

Leta 1979 se je rodila ameriška igralka Natasha Lyonne.

Leta 1979 je umrl ameriški igralec Edgar Buchanan.

Leta 1979 se je rodil avstralski igralec Heath Ledger. Za vlogo istospolno usmerjenega kavboja v filmu Gora Brokeback je leta 2006 prejel nominacijo za oskarja za najboljšega glavnega igralca. Umrl je 22. januarja 2008, star komaj 28 let. Vitez teme je bil premierno prikazan po njegovi smrti; za vlogo Jokerja v tem filmu je posthumno prejel zlati globus in oskarja.

Leta 1981 je v Dublinu na 26. tekmovanju za Evrovizijo za Veliko Britanijo zmagal Bucks Fizz, ki je zapel pesem Making Your Mind Up (Odloči se).

Leta 1983 je vesoljsko plovilo Space Shuttle Challenger prvič poletelo v vesolje.

Leta 1984 je ameriški predsednik Ronald Reagan pozval svetovne voditelje k prepovedi kemičnega orožja.

Leta 1984 je umrl ruski letalski inženir Oleg Antonov.

Leta 1998 je skakalec Primož Peterka postal športnik zime 1997/98 po izboru športnega programa Radia Slovenija. Druga je bila Andreja Grašič, tretja Urška Hrovat, četrti Jure Košir in peta Špela Pretnar.

Leta 2001 je umrl Ramon Mendoza (star 73 let), ki je bil med letoma 1985 in 1996 predsednik nogometnega kluba Real Madrid.

Leta 2002 so hokejisti Olimpije osmič postali državni prvaki. V šesti finalni tekmi so Jeseničane premagali s 5:2.

Leta 2007 je košarkar Los Angeles Lakersov Kobe Bryant na tekmi proti Denverju z 28 leti postal najmlajši košarkar v Ligi NBA, ki je presegel 19.000 doseženih točk. Pred njim je ta rekord držal Michael Jordan (29 let in 62 dni).

Leta 2007 je umrl ameriški filmski režiser Bob Clark, rojen 1941.

Leta 2011 so na dnu Atlantskega oceana, med Afriko in Brazilijo, odkrili razbitine letala airbus A330 letalske družbe Air France, ki je strmoglavilo leta 2009.