Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne, oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Mihael Kuša, Lovro Toman, Triglavska koča na Kredarici
Cerkveno organizacijo oziroma župnije je bilo mogoče sistematično urediti šele, ko se je krščanstva oprijela večina prebivalcev in so verniki s cerkveno desetino vzdrževali cerkve, duhovščino in reveže. Prve velike župnije so se navadno razvile iz misijonskih postojank, na slovenskem ozemlju pa so prve cerkve zidali domači in priseljeni velikaši. Okoli leta 900 so madžarski vpadi uničili večino prvotne župnijske mreže; ta je znova zaživela šele v naslednijih stoletjih.
Na ozemlju Štajerske je znanih nekaj pražupnij, ki so nastale po prizadevanju salzburškega nadškofa, sicer lastnika zemlje na Dravskem polju in Ptuju. Nastanek pražupnije Maribor je prvič omenjen v pergamentni listini, napisani na današnji dan pred 830-imi leti. Za njeno ustanovitev sta si najbolj prizadevali rodbini Spanheim in Traungau, lastnici mariborske trdnjave.
—–
Kamnosek MIHAEL KUŠA se je obrti verjetno izučil v Italiji, od leta 1677 pa je v Ljubljani vodil kamnoseško delavnico; v njej je zaposloval po deset pomočnikov in učencev. S kamnito cerkveno opremo (oltarji, prižnicami, in okvirji) je oskrboval cerkve na Slovenskem, izdelal pa je tudi prižnico za zagrebško katedralo ter veliki oltar za frančiškansko cerkev v Karlovcu. Uporabljal je črni marmor in raznobarvne kamnite vložke okoli niš in oltarnih miz s poudarkom na oltarni arhitekturi ter na plemenitosti materiala in usklajenosti pisanih barv.
Ponekod je oltarje dopolnil s kipi; naročal jih je predvsem v Benetkah in verjetno tudi v Gorici. Te plastike uvrščajo med prva baročna kiparska dela na Slovenskem, na primer oltar svetega Križa v frančiškanski cerkvi v Ljubljani. Mihael Kuša se je rodil okoli leta 1657 v Ajdovščini, umrl pa je na današnji dan pred 320-imi leti v Ljubljani.
—–
Slovenska matica je imela v 19. stoletju vsekakor vodilno vlogo pri ustvarjanju osnov slovenske znanosti. V prvem obdobju delovanja – ustanovljena je bila leta 1864 v Ljubljani – je izdajala predvsem veliko srednješolskih in podobnih knjig: prevodov, priredb ali samostojnih del.
Te knjige sicer po večini niso bile pomembnejši znanstveni dosežki, je pa ob njih nastajalo naše znanstveno izrazoslovje. Bile so tudi velika praktična opora v boju za pravice slovenskega jezika in so širile zanimanje za različna področja znanosti.
Vsekakor je na delo Slovenske matice vplival tudi njen prvi predsednik, pesnik in politik LOVRO TOMAN. Rodil se je na današnji dan leta 1827 v Kamni Gorici pri Kropi. Najprej je študiral filozofijo v Ljubljani, nato pa pravo na Dunaju in v Gradcu. Po poroki s pisateljico Josipino Urbančič – Turnograjsko je začel politično kariero: leta 1861 je postal deželni in državni poslanec.
V pesmih, ki jih je izdal v zbirki “Glasi domorodni”, je opeval lepote Gorenjske, zedinjeno Slovenijo in ljubezenska čustva. V njih prevladuje izumetničena retorika v slogu Koseskega. Lovro Toman je bil Bleiweisov najbližji sodelavec in hud nasprotnik mladoslovencev.
—–
Triglavsko kočo na Kredarici so slavnostno odprli na današnji dan leta 1896. Postavljena je bila po načrtih Jakoba Aljaža; ta se v svojih spominih tistega dne spominja takole:
»Zelo živahna je bila otvoritev Triglavske koče. Že zvečer je prišlo iz vseh krajev veliko odličnih turistov, pa tudi veliko domačinov, fantov in deklet, ki so veselo prepevali. Vodja narodnih pevcev je bil pisatelj Finžgar, ki je znal sproti delati verze in napeve, zbor pa je za njim ponavljal. Bili smo vsi navdušeni. Tudi dokaj vodnikov in nosačev je bilo; skupaj nas je bilo veliko čez sto …”
Triglavska koča na Kredarici je naša najvišja planinska postojanka, saj stoji 2.512 metrov visoko.
6269 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne, oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Mihael Kuša, Lovro Toman, Triglavska koča na Kredarici
Cerkveno organizacijo oziroma župnije je bilo mogoče sistematično urediti šele, ko se je krščanstva oprijela večina prebivalcev in so verniki s cerkveno desetino vzdrževali cerkve, duhovščino in reveže. Prve velike župnije so se navadno razvile iz misijonskih postojank, na slovenskem ozemlju pa so prve cerkve zidali domači in priseljeni velikaši. Okoli leta 900 so madžarski vpadi uničili večino prvotne župnijske mreže; ta je znova zaživela šele v naslednijih stoletjih.
Na ozemlju Štajerske je znanih nekaj pražupnij, ki so nastale po prizadevanju salzburškega nadškofa, sicer lastnika zemlje na Dravskem polju in Ptuju. Nastanek pražupnije Maribor je prvič omenjen v pergamentni listini, napisani na današnji dan pred 830-imi leti. Za njeno ustanovitev sta si najbolj prizadevali rodbini Spanheim in Traungau, lastnici mariborske trdnjave.
—–
Kamnosek MIHAEL KUŠA se je obrti verjetno izučil v Italiji, od leta 1677 pa je v Ljubljani vodil kamnoseško delavnico; v njej je zaposloval po deset pomočnikov in učencev. S kamnito cerkveno opremo (oltarji, prižnicami, in okvirji) je oskrboval cerkve na Slovenskem, izdelal pa je tudi prižnico za zagrebško katedralo ter veliki oltar za frančiškansko cerkev v Karlovcu. Uporabljal je črni marmor in raznobarvne kamnite vložke okoli niš in oltarnih miz s poudarkom na oltarni arhitekturi ter na plemenitosti materiala in usklajenosti pisanih barv.
Ponekod je oltarje dopolnil s kipi; naročal jih je predvsem v Benetkah in verjetno tudi v Gorici. Te plastike uvrščajo med prva baročna kiparska dela na Slovenskem, na primer oltar svetega Križa v frančiškanski cerkvi v Ljubljani. Mihael Kuša se je rodil okoli leta 1657 v Ajdovščini, umrl pa je na današnji dan pred 320-imi leti v Ljubljani.
—–
Slovenska matica je imela v 19. stoletju vsekakor vodilno vlogo pri ustvarjanju osnov slovenske znanosti. V prvem obdobju delovanja – ustanovljena je bila leta 1864 v Ljubljani – je izdajala predvsem veliko srednješolskih in podobnih knjig: prevodov, priredb ali samostojnih del.
Te knjige sicer po večini niso bile pomembnejši znanstveni dosežki, je pa ob njih nastajalo naše znanstveno izrazoslovje. Bile so tudi velika praktična opora v boju za pravice slovenskega jezika in so širile zanimanje za različna področja znanosti.
Vsekakor je na delo Slovenske matice vplival tudi njen prvi predsednik, pesnik in politik LOVRO TOMAN. Rodil se je na današnji dan leta 1827 v Kamni Gorici pri Kropi. Najprej je študiral filozofijo v Ljubljani, nato pa pravo na Dunaju in v Gradcu. Po poroki s pisateljico Josipino Urbančič – Turnograjsko je začel politično kariero: leta 1861 je postal deželni in državni poslanec.
V pesmih, ki jih je izdal v zbirki “Glasi domorodni”, je opeval lepote Gorenjske, zedinjeno Slovenijo in ljubezenska čustva. V njih prevladuje izumetničena retorika v slogu Koseskega. Lovro Toman je bil Bleiweisov najbližji sodelavec in hud nasprotnik mladoslovencev.
—–
Triglavsko kočo na Kredarici so slavnostno odprli na današnji dan leta 1896. Postavljena je bila po načrtih Jakoba Aljaža; ta se v svojih spominih tistega dne spominja takole:
»Zelo živahna je bila otvoritev Triglavske koče. Že zvečer je prišlo iz vseh krajev veliko odličnih turistov, pa tudi veliko domačinov, fantov in deklet, ki so veselo prepevali. Vodja narodnih pevcev je bil pisatelj Finžgar, ki je znal sproti delati verze in napeve, zbor pa je za njim ponavljal. Bili smo vsi navdušeni. Tudi dokaj vodnikov in nosačev je bilo; skupaj nas je bilo veliko čez sto …”
Triglavska koča na Kredarici je naša najvišja planinska postojanka, saj stoji 2.512 metrov visoko.
Prva natančna določitev slovenskega jezikovnega ozemlja Rektor graške univerze Soustanovitelj Groharjevega umetniškega kluba *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pridigar v jezuitskih kolegijih Tragična zgodba policijskega uradnika in obveščevalca Skladateljica, poglobljena v ljudsko glasbo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zamejski pesnik, pisatelj, publicist in prevajalec Eden prvih vojaških incidentov hladne vojne Prva z domačim znanjem zgrajena hidroelektrarna
Astronom iz Mengša – mandarin na kitajskem dvoru "Ribarski zakon za Kranjsko" Arheolog in pesnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Praznujemo slovensko Prekmurje Kritik malomeščanstva in politične nenačelnosti Ameriški kongresnik slovenskega rodu
Tragika koroškega kmečkega upora Spominska knjiga štajerske Švice v Solčavi Prvi – pod današnjih merilih – župan Nove Gorice *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi življenjepis Franceta Prešerna Šolska sestra ustanovi zasebno žensko učiteljišče Avtor dragocene fotografske dediščine *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Maribor dobi dramatično društvo Za modernejšo predstavitev naravoslovnih zbirk Ljubljana priključena na javno električno omrežje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vitez, ki je gradil železniške povezave Pot do novega Deželnega gledališča Protivladne demonstracije na pragu svetovne vojne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi šolski zdravnik v Ljubljani Doktorat prvega geografa Ivan Cankar za 6 tednov v zapor na Ljubljanskem gradu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Žrtev dachavskih procesov Desetletja prepovedani književnik Uzakonjena volilna pravica žensk
Prvi predsednik Slovenske matice Pravnik in književnik Ko je v Auschwitz prispela največja skupina internirancev s slovenskega ozemlja
Avtor našega najstarejšega celovitega dramskega besedila Prvi slovenski vpis v zemljiško knjigo na Štajerskem Goriško akademsko društvo Adrija
Poštna zveza med Gradcem in Ljubljano Od vroclavskega do ljubljanskega odra Specialist za higieno in socialno medicino *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Od zgodovinskega opisa Opčin pri Trstu do besedil za otroke Diplomat, umetnostni zgodovinar, etnolog Začetek serijske proizvodnje avtomobilov na Slovenskem
Strela morila na Donački gori Slovenski tabor na Koroškem Odrska interpretka materinskih likov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ena prvih predstavnic sodobnega plesnega izražanja pri nas Skladatelj, ki je ustvaril »pravljični balet« Zgodovinski uspeh alpinističnega para v severni steni Špika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jezikoslovec s Koroškega Pripovedovalka pravljic in otroških zgodb Zmagoslavje ladijskega vijaka
Redni profesor gradbeništva v Helsinkih 130 let Muzejskega društva Ptuj Gimnazija v Gorici tudi slovenska
Iz zgodovine nesreč v naših gorah Trener na poti do olimpijskih odličij Ko so v Ljutomeru dobili prvo povsem drugačno trgovino *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov