Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Simon Sovoden, Luka Pintar, Cvetka Klančnik - Belin
Zasluge za postavitev prvega muzeja na prostem pri nas ima zgodovinar SIMON POVODEN: leta 1830, ko je bil kaplan na Ptuju, je dal namreč vzidati do tedaj znane rimske spomenike v ptujski Mestni stolp. in tako ustvaril prvi muzej na prostem na Slovenskem. Napisal je tudi več kot 30 del v nemščini; večina jih je ohranjena v rokopisih v Gradcu, Mariboru in na Ptuju. V njih je obravnaval zgodovino od rimskih časov do dobe, v kateri je živel, ter zgodovino župnij, samostanov, plemiških družin, varstvo spomenikov, šolstvo in gospodarstvo. Simon Povoden se je rodil na današnji dan leta 1753 na Vrhovcih pri Svetem Juriju ob Pesnici.
—–
Literarni zgodovinar, jezikoslovec in bibliotekar LUKA PINTAR je doštudiral klasično filologijo in slavistiko ter nato poučeval na gimnazijah v Ljubljani in Novem mestu. Od leta 1909 je bil kustos in direktor Študijske knjižnice v Ljubljani. Načrtno je študiral Prešernovo literarno zapuščino in leta 1900 pripravil kritično izdajo “Poezij”. Za Študijsko knjižnico je pridobil vso Prešernovo rokopisno zapuščino. Luka Pintar se je rodil na današnji dan leta 1857 v Hotavljah pri Škofji Loki.
—–
V palači Ljubljanski dvor na Kolodvorski ulici v Ljubljani, so na današnji dan leta 1923 svečano odprli kino »Ljubljanski dvor«; to je bil tedaj največji in najlepši kinematograf na Balkanu. Dvorana je imela 520 sedežev, projektor Kinematik pa je bila tedaj najmodernejša filmska aparatura. Predstave je glasbeno spremljal ansambel šestih godbenikov. Deset let po odprtju – torej leta 1933 – pa so v kinu »Ljubljanski dvor« predvajali že prvi zvočni film z naslovom »Črna smrt«.
—–
CVETKA KLANČNIK – BELIN je bila ena izmed najuspešnejših slovenskih jadralnih letalk. Bila je inštruktorica jadralnega letenja, ukvarjala pa se je tudi s padalstvom. Postavila je 28 jugoslovanskih ženskih rekordov v jadralnem letenju in dva svetovna: leta 1956 v hitrostnem preletu 200 kilometrskega trikotnika v enosednem jadralnem letalu s povprečno hitrostjo 54 kilometrov na uro in leta 1958 prelet sto kilometrskega trikotnika v dvosedežnem jadralnem letalu s povprečno hitrostjo 85 kilometrov na uro. Cvetka Klančnik Belin je prejela zlato značko C z dvema diamantoma in Bloudkovo nagrado. Rodila se je na današnji dan leta 1931 v Ljubljani.
—–
Na osrednjem slovenskem gledališkem festivalu »Borštnikovem srečanju« se vsako leto v drugi polovici oktobra zvrstijo najboljše predstave domačih gledališč pretekle sezone. Festival je tekmovalne narave: podelijo nagrade za najboljšo predstavo, režijo in za igralske, glasbene in druge umetniške dosežke. Začetki festivala segajo v leto 1965, ko so se v Slovenskem narodnem gledališču Maribor začeli Tedni slovenske drame, leta 1970 pa je dobilo srečanje ime po vzgojitelju mladih slovenskih gledaliških talentov, igralcu Ignaciju Borštniku.
Na srečanju podelijo tudi »Borštnikov prstan«, nagrado za življenjsko delo igralki ali igralcu, ki je v našem gledališkem prostoru zapustil globoko umetniško sled. Prvi prstan je pred 49-imi leti dobila Elvira Kraljeva, lani pa so ga podelili Janezu Škofu.
6270 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Simon Sovoden, Luka Pintar, Cvetka Klančnik - Belin
Zasluge za postavitev prvega muzeja na prostem pri nas ima zgodovinar SIMON POVODEN: leta 1830, ko je bil kaplan na Ptuju, je dal namreč vzidati do tedaj znane rimske spomenike v ptujski Mestni stolp. in tako ustvaril prvi muzej na prostem na Slovenskem. Napisal je tudi več kot 30 del v nemščini; večina jih je ohranjena v rokopisih v Gradcu, Mariboru in na Ptuju. V njih je obravnaval zgodovino od rimskih časov do dobe, v kateri je živel, ter zgodovino župnij, samostanov, plemiških družin, varstvo spomenikov, šolstvo in gospodarstvo. Simon Povoden se je rodil na današnji dan leta 1753 na Vrhovcih pri Svetem Juriju ob Pesnici.
—–
Literarni zgodovinar, jezikoslovec in bibliotekar LUKA PINTAR je doštudiral klasično filologijo in slavistiko ter nato poučeval na gimnazijah v Ljubljani in Novem mestu. Od leta 1909 je bil kustos in direktor Študijske knjižnice v Ljubljani. Načrtno je študiral Prešernovo literarno zapuščino in leta 1900 pripravil kritično izdajo “Poezij”. Za Študijsko knjižnico je pridobil vso Prešernovo rokopisno zapuščino. Luka Pintar se je rodil na današnji dan leta 1857 v Hotavljah pri Škofji Loki.
—–
V palači Ljubljanski dvor na Kolodvorski ulici v Ljubljani, so na današnji dan leta 1923 svečano odprli kino »Ljubljanski dvor«; to je bil tedaj največji in najlepši kinematograf na Balkanu. Dvorana je imela 520 sedežev, projektor Kinematik pa je bila tedaj najmodernejša filmska aparatura. Predstave je glasbeno spremljal ansambel šestih godbenikov. Deset let po odprtju – torej leta 1933 – pa so v kinu »Ljubljanski dvor« predvajali že prvi zvočni film z naslovom »Črna smrt«.
—–
CVETKA KLANČNIK – BELIN je bila ena izmed najuspešnejših slovenskih jadralnih letalk. Bila je inštruktorica jadralnega letenja, ukvarjala pa se je tudi s padalstvom. Postavila je 28 jugoslovanskih ženskih rekordov v jadralnem letenju in dva svetovna: leta 1956 v hitrostnem preletu 200 kilometrskega trikotnika v enosednem jadralnem letalu s povprečno hitrostjo 54 kilometrov na uro in leta 1958 prelet sto kilometrskega trikotnika v dvosedežnem jadralnem letalu s povprečno hitrostjo 85 kilometrov na uro. Cvetka Klančnik Belin je prejela zlato značko C z dvema diamantoma in Bloudkovo nagrado. Rodila se je na današnji dan leta 1931 v Ljubljani.
—–
Na osrednjem slovenskem gledališkem festivalu »Borštnikovem srečanju« se vsako leto v drugi polovici oktobra zvrstijo najboljše predstave domačih gledališč pretekle sezone. Festival je tekmovalne narave: podelijo nagrade za najboljšo predstavo, režijo in za igralske, glasbene in druge umetniške dosežke. Začetki festivala segajo v leto 1965, ko so se v Slovenskem narodnem gledališču Maribor začeli Tedni slovenske drame, leta 1970 pa je dobilo srečanje ime po vzgojitelju mladih slovenskih gledaliških talentov, igralcu Ignaciju Borštniku.
Na srečanju podelijo tudi »Borštnikov prstan«, nagrado za življenjsko delo igralki ali igralcu, ki je v našem gledališkem prostoru zapustil globoko umetniško sled. Prvi prstan je pred 49-imi leti dobila Elvira Kraljeva, lani pa so ga podelili Janezu Škofu.
Velepodjetnik in podpornik narodnega gibanja Medvojni voditelj Slovenske ljudske stranke v ilegali Privrženka tako imenovanega totalnega gledališča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zgodovinar drugačnih pogledov na slovenski prostor Slovnica vzhodnoštajerskega knjižnega jezika Ljubljanska nogometna podzveza *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Umetnostni zgodovinar in daljnoviden politik Prva slovenska pisateljica z izrazito individualnostjo Taborniki in taborniška organizacija
Kako je nastajalo Društvo slovenskih pisateljev ? Politik in gospodarstvenik s preloma stoletij Krajinar s Cerkniškega jezera
Kmečki upor 18. stoletja na Slovenskem Režiser in gledališki organizator Lirski tenor iz Trsta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Svetovalec za elektrogospodarstvo v Slonokoščeni obali Opereta “Pomlad v Rogaški Slatini” Zakon o zaščiti kmetov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Skladatelj iz časa marčne revolucije Pesnik z Nabrežine – glasnik časa in razmer Zakon, ki je omogočil vpoklic prve generacije slovenskih vojakov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Uršulinka iz Antologije slovenske religiozne lirike Začetnik smučanja in turističnega slovstva Ključno oporišče vodstva odporniškega gibanja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Emonec – kip predhodnika današnjega ljubljanskega meščana Prva tlakovana ulica v Ljubljani Vzorno gospodarjenje z gozdovi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Hvalnica prvi slovenski pesnici Dolga pot iz ruskega ujetništva Začetnik nove kirurške tehnike pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti Velikonočni potres v Ljubljani Nacistični izgon koroških Slovencev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naš prvi pisec o utopičnem socializmu Jurij Šubic pred 140 leti razstavljal v pariškem Salonu Škoda, ki jo je povzročila vojna, ostala neporavnana
Ugledno ime slovenskega gradbeništva Skoraj tri desetletja na tržaškem odru Hitler med zaveznike razdelil slovensko ozemlje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pridige za vse nedelje v letu – vendar ne predolge Mokronožan postal prvi slovenski župan Maribora Umetnik čiste kiparske forme
Prva doslej znana pisna omemba Bleda v zgodovinskih virih Usoda redovnika iz kostanjeviškega samostana Vojak – pisec mladinskih iger
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Cestnoprometni predpisi cesarice Marije Terezije Nastajanje slovenske ženske meščanske povesti in romana Državni prvak v dopisnem šahu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Usmeritev v čisto umetniško grafiko Prvi predavatelj računalništva pri nas »Lovec na homokumulate« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Graditelj železniških prog po Evropi Arhitekt in predsednik ljubljanskega mestnega sveta Slovenski branilec neba nad Beogradom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov