Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

15. oktober

15.10.2020

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Prvi muzej na prostem, Goriški slavček, Ciril – Metodova šola pri Svetem Jakobu v Trstu, najmodernejši kinematograf v državi

Zasluge za postavitev prvega muzeja na prostem pri nas pripisujemo duhovniku in zgodovinarju Simonu Povodnu.  Pred 190 leti, ko je bil kaplan na Ptuju, je dal namreč vzidati do tedaj znane rimske spomenike v ptujski Mestni stolp in tako ustvaril prvi muzej na prostem na Slovenskem. Napisal je tudi več kot 30 del v nemščini; večina jih je ohranjena v rokopisih v Gradcu, Mariboru in na Ptuju. V njih je  obravnaval zgodovino od rimskih časov do dobe, v kateri je živel, ter zgodovino župnij, samostanov, plemiških družin, varstvo spomenikov, šolstvo in gospodarstvo. Simon Povoden se je rodil na današnji dan leta 1753 na Vrhovcih pri Svetem Juriju ob Pesnici.

Leta 1844 se je na Vrsnem pri Kobaridu rodil duhovnik, pesnik in prevajalec Simon Gregorčič. Čeprav je želel študirati klasično filologijo, je zaradi pomanjkanja denarja in na željo staršev postal duhovnik. Bil je telesno in duševno občutljiv in nagnjen k melanholiji. Poeziji se je posvetil že v gimnaziji, ustvarjalni vrh pa je dosegel med službovanjem v Kobaridu in Braniku. Zbirka “Poezije”, izšla je leta 1882, je bila deležna velike pozornosti in odobravanja liberalnih kritikov, škof Anton Mahnič pa jo je obsodil zaradi dogmatične neustreznosti nekaterih pesmi. Simon Gregorčič je naš največji lirik med Jenkom in moderno. Z naivno čustvenostjo je osvežil romantično poezijo v obdobju, ki se je začelo nagibati v realizem.

Leta 1888 so v tržaški delavski četrti svetega Jakoba slavnostno odprli Ciril-Metodovo šolo. Z njo so tržaški Slovenci po dolgoletnih prizadevanjih končno dobili šolo v maternem jeziku tudi v samem mestu, kjer je bila zaradi stoletnega množičnega doseljevanja iz širšega zaledja skoncentrirana večina slovenskega prebivalstva v Trstu.
Dotlej je slovenski šoli nasprotovala italijanska nacionalistična elita, saj je krčevito branila ekskluzivizem italijanske šole, ki je bila sredstvo proti »slavizaciji« in zagotovilo italijanske podobe Trsta. Mestni otroci slovenskih staršev so lahko tako obiskovali le italijansko šolo, kar je pospeševalo narodno asimilacijo. Začetki nove šole v središču mesta so bili težavni, ne samo zaradi neprimernih prostorov, pač pa tudi s pravnega vidika, saj so nastajali zapleti z imenovanjem učnega osebja in s samim statusom šole. Kljub temu je v prvem šolskem letu prvi razred dokončalo in opravilo zaključne izpite 41 dečkov in 33 deklic. V naslednjih letih je šentjakobska Ciril-Metodova šola hitro rasla in kmalu postala pravi pojem slovenskega izobraževanja v Trstu. Po prvem desetletju dela je premogla 8 razredov s 550 učenci, sredi svetovne vojne, ko je pridobila status meščanske šole in pred tem še najlepše in najmodernejše šolsko poslopje v mestu, je vanjo in v njene podružnice zahajalo skoraj dva tisoč učencev.
Šola je tako postala pomembno središče organiziranega slovenskega življenja v mestu, ki je bilo po številu prebivalcev največje slovensko mesto in hkrati pomembno kulturno središče. Ciril-Metodova šola v Trstu je svoje neprecenljivo poslanstvo opravljala vse do prisilne fašistične ukinitve pred devetdesetimi leti.

V palači Ljubljanski dvor v Kolodvorski ulici v Ljubljani, so na današnji dan leta 1923 slovesno odprli kino »Ljubljanski dvor«; to je bil tedaj največji in najlepši kinematograf v južnoslovanski državi in na Balkanu. Dvorana je imela 520 sedežev, projektor Kinematik pa je bila tedaj najmodernejša filmska aparatura. Predstave je glasbeno spremljal ansambel šestih godbenikov. Deset  let po odprtju – torej leta 1933 – pa so v kinu »Ljubljanski dvor« predvajali že prvi zvočni film  z naslovom »Črna smrt«.


Na današnji dan

6270 epizod

Na današnji dan

6270 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

15. oktober

15.10.2020

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Prvi muzej na prostem, Goriški slavček, Ciril – Metodova šola pri Svetem Jakobu v Trstu, najmodernejši kinematograf v državi

Zasluge za postavitev prvega muzeja na prostem pri nas pripisujemo duhovniku in zgodovinarju Simonu Povodnu.  Pred 190 leti, ko je bil kaplan na Ptuju, je dal namreč vzidati do tedaj znane rimske spomenike v ptujski Mestni stolp in tako ustvaril prvi muzej na prostem na Slovenskem. Napisal je tudi več kot 30 del v nemščini; večina jih je ohranjena v rokopisih v Gradcu, Mariboru in na Ptuju. V njih je  obravnaval zgodovino od rimskih časov do dobe, v kateri je živel, ter zgodovino župnij, samostanov, plemiških družin, varstvo spomenikov, šolstvo in gospodarstvo. Simon Povoden se je rodil na današnji dan leta 1753 na Vrhovcih pri Svetem Juriju ob Pesnici.

Leta 1844 se je na Vrsnem pri Kobaridu rodil duhovnik, pesnik in prevajalec Simon Gregorčič. Čeprav je želel študirati klasično filologijo, je zaradi pomanjkanja denarja in na željo staršev postal duhovnik. Bil je telesno in duševno občutljiv in nagnjen k melanholiji. Poeziji se je posvetil že v gimnaziji, ustvarjalni vrh pa je dosegel med službovanjem v Kobaridu in Braniku. Zbirka “Poezije”, izšla je leta 1882, je bila deležna velike pozornosti in odobravanja liberalnih kritikov, škof Anton Mahnič pa jo je obsodil zaradi dogmatične neustreznosti nekaterih pesmi. Simon Gregorčič je naš največji lirik med Jenkom in moderno. Z naivno čustvenostjo je osvežil romantično poezijo v obdobju, ki se je začelo nagibati v realizem.

Leta 1888 so v tržaški delavski četrti svetega Jakoba slavnostno odprli Ciril-Metodovo šolo. Z njo so tržaški Slovenci po dolgoletnih prizadevanjih končno dobili šolo v maternem jeziku tudi v samem mestu, kjer je bila zaradi stoletnega množičnega doseljevanja iz širšega zaledja skoncentrirana večina slovenskega prebivalstva v Trstu.
Dotlej je slovenski šoli nasprotovala italijanska nacionalistična elita, saj je krčevito branila ekskluzivizem italijanske šole, ki je bila sredstvo proti »slavizaciji« in zagotovilo italijanske podobe Trsta. Mestni otroci slovenskih staršev so lahko tako obiskovali le italijansko šolo, kar je pospeševalo narodno asimilacijo. Začetki nove šole v središču mesta so bili težavni, ne samo zaradi neprimernih prostorov, pač pa tudi s pravnega vidika, saj so nastajali zapleti z imenovanjem učnega osebja in s samim statusom šole. Kljub temu je v prvem šolskem letu prvi razred dokončalo in opravilo zaključne izpite 41 dečkov in 33 deklic. V naslednjih letih je šentjakobska Ciril-Metodova šola hitro rasla in kmalu postala pravi pojem slovenskega izobraževanja v Trstu. Po prvem desetletju dela je premogla 8 razredov s 550 učenci, sredi svetovne vojne, ko je pridobila status meščanske šole in pred tem še najlepše in najmodernejše šolsko poslopje v mestu, je vanjo in v njene podružnice zahajalo skoraj dva tisoč učencev.
Šola je tako postala pomembno središče organiziranega slovenskega življenja v mestu, ki je bilo po številu prebivalcev največje slovensko mesto in hkrati pomembno kulturno središče. Ciril-Metodova šola v Trstu je svoje neprecenljivo poslanstvo opravljala vse do prisilne fašistične ukinitve pred devetdesetimi leti.

V palači Ljubljanski dvor v Kolodvorski ulici v Ljubljani, so na današnji dan leta 1923 slovesno odprli kino »Ljubljanski dvor«; to je bil tedaj največji in najlepši kinematograf v južnoslovanski državi in na Balkanu. Dvorana je imela 520 sedežev, projektor Kinematik pa je bila tedaj najmodernejša filmska aparatura. Predstave je glasbeno spremljal ansambel šestih godbenikov. Deset  let po odprtju – torej leta 1933 – pa so v kinu »Ljubljanski dvor« predvajali že prvi zvočni film  z naslovom »Črna smrt«.


20.04.2023

24.april - streli na Zaloški cesti v Ljubljani

Velepodjetnik in podpornik narodnega gibanja Medvojni voditelj Slovenske ljudske stranke v ilegali Privrženka tako imenovanega totalnega gledališča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


15.04.2023

23. april - Stane Derganc, olimpionik in model za umetnika

Zgodovinar drugačnih pogledov na slovenski prostor Slovnica vzhodnoštajerskega knjižnega jezika Ljubljanska nogometna podzveza *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


15.04.2023

22. april - Dalmatinova Biblija gre v tisk

Umetnostni zgodovinar in daljnoviden politik Prva slovenska pisateljica z izrazito individualnostjo Taborniki in taborniška organizacija


15.04.2023

21. april - Ženske demonstracije pred okupacijskim poveljstvom

Kako je nastajalo Društvo slovenskih pisateljev ? Politik in gospodarstvenik s preloma stoletij Krajinar s Cerkniškega jezera


15.04.2023

20. april - agronom Janez Marentič

Kmečki upor 18. stoletja na Slovenskem Režiser in gledališki organizator Lirski tenor iz Trsta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


15.04.2023

19. april - Lojze Dolinar, ustvarjalec arhitekturnih ter spomeniških plastik

Svetovalec za elektrogospodarstvo v Slonokoščeni obali Opereta “Pomlad v Rogaški Slatini” Zakon o zaščiti kmetov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


15.04.2023

18. april - 400 vrtov arhitektke Jute Zdešar Krulc

Skladatelj iz časa marčne revolucije Pesnik z Nabrežine – glasnik časa in razmer Zakon, ki je omogočil vpoklic prve generacije slovenskih vojakov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


15.04.2023

17. april - usoda mornariških častnikov z rušilca "Zagreb"

Uršulinka iz Antologije slovenske religiozne lirike Začetnik smučanja in turističnega slovstva Ključno oporišče vodstva odporniškega gibanja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


08.04.2023

16. april - Vital Ahačič glasbenik in tehnični strokovnjak za kromatično harmoniko

Emonec – kip predhodnika današnjega ljubljanskega meščana Prva tlakovana ulica v Ljubljani Vzorno gospodarjenje z gozdovi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


08.04.2023

15. april - TV dnevnik prvič v slovenskem jeziku

Hvalnica prvi slovenski pesnici Dolga pot iz ruskega ujetništva Začetnik nove kirurške tehnike pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


08.04.2023

14. april - »Šel je popotnik skozi atomski vek«

Prvi predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti Velikonočni potres v Ljubljani Nacistični izgon koroških Slovencev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


08.04.2023

13. april - leta 1243 se Ljubljana pojavi v zgodovinskih virih

Naš prvi pisec o utopičnem socializmu Jurij Šubic pred 140 leti razstavljal v pariškem Salonu Škoda, ki jo je povzročila vojna, ostala neporavnana


08.04.2023

12. april - Ivan Cankar obsojen na zaporno kazen

Ugledno ime slovenskega gradbeništva Skoraj tri desetletja na tržaškem odru Hitler med zaveznike razdelil slovensko ozemlje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


08.04.2023

11. april - konec obdobja parne vleke na železnicah po Sloveniji

Pridige za vse nedelje v letu – vendar ne predolge Mokronožan postal prvi slovenski župan Maribora Umetnik čiste kiparske forme


08.04.2023

10. april - Alojzij Remec, dramatik, pesnik, pisatelj in župan Ptuja

Prva doslej znana pisna omemba Bleda v zgodovinskih virih Usoda redovnika iz kostanjeviškega samostana Vojak – pisec mladinskih iger


20.04.2023

29.april

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


20.04.2023

29.april

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


01.04.2023

9. april - brata Miklavc, prva pisatelja s Pohorja

Cestnoprometni predpisi cesarice Marije Terezije Nastajanje slovenske ženske meščanske povesti in romana Državni prvak v dopisnem šahu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


01.04.2023

8. april - pred 100 leti se je rodil dr. Slavko Hodžar, prvi predavatelj računalništva pri nas

Usmeritev v čisto umetniško grafiko Prvi predavatelj računalništva pri nas »Lovec na homokumulate« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


01.04.2023

7. april - "Ljudsko sodišče" zoper koroške ubežnike iz nemške armade

Graditelj železniških prog po Evropi Arhitekt in predsednik ljubljanskega mestnega sveta Slovenski branilec neba nad Beogradom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


Stran 29 od 314
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov