Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Interpretacija pesmi ali lirskega zapisa domačih ali tujih književnih ustvarjalcev.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Minutni operi ne gre za karakterizacijo nastopajočih oseb, niti ne za kdove kako karakterizacijo situacije, temveč za čim hitrejši potek dogodkov, ki se vrste s tako naglico, kakor če bi igralci govorili prozo. To pa ne izključuje ponavljanja kakega stavka ali besede, če ta odločilno vpliva na potek dejanja. (Slavko Osterc)

Ljudski žanri in rituali pa niso navduševali samo Musorgskega. Iz zbirka zgodb Večeri na pristavi je ljudsko gradivo črpal tudi Nikolaj Rimski-Korsakov. Po zgodbi Majska noč je nastala njegova istoimenska opera.

V opus Aleksandra Borodina nas bosta popeljali
Zlata Gašperšič Ognjanovič in Monika Bohinec v odlomkih iz opere Knez Igor
ter Simfonični orkester RTV Slovenija Po stepah srednje Azije
in s Simfonijo št. 2 v h-molu.

Na Češkoslovaškem rojeni Milan Kundera velja za češkega in hkrati francoskega pisatelja svetovnega slovesa. Je avtor številnih slavnih romanov, kot so Šala, Neznosna lahkost bivanja, Smešne ljubezni, Nesmrtnost, ki jih imamo tudi v slovenskih prevodih. V Pragi je pred nekaj dnevi izšla o njem obsežna biografija z naslovom Kundera. Avtor biografije, Jan Novák, skuša pokazati, da naj bi bil pisatelj v mladosti ovaduh, pa tudi sicer naj bi imel celo vrsto negativnih značajskih lastnosti. Knjiga že zbuja izjemno žolčne odmeve. Sam Milan Kundera se doslej še ni odzval, piše Peter Kuhar, ki spremlja izid knjige v Pragi.

Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.

V zadnji iz niza štirih oddaj o Lili Kraus bomo osvetlili dogodke na Indoneziji, kjer s svojo družino ni uspela ubežati grozotam 2. svetovne vojne. Pianistka je s svojo neverjetno voljo in nezlomljivim duhom prenašala nečloveške razmere v taborišču, ponižanja, pomanjkanje, bolezni in lakoto. Pozneje je poudarila, da so leta njenega ujetništva poglobila njen odnos do umetnosti in samega življenja, da ga brez te izkušnje nikoli ne bi bila dosegla. Izvedeli boste tudi, kaj se je z njeno družino, ki je preživela čas v taboriščih, zgodilo po koncu vojne. Predvajali bomo tudi tri dela Wolfganga Amadeusa Mozarta: Klavirsko sonato št. 6 v D-duru, K. 284, Klavirski trio v d-molu, K. 442 in Klavirski koncert št. 20 v d-molu, K. 466.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Glasbena skupina Laibach od svojih začetkov v osemdesetih letih zelo veliko pozornosti daje svoji vizualni navzočnosti. Predstavljajo se tako s plakati, videi, performansi kot z instalacijami, prav posebno mesto pa imajo plakati. Vloga teh ni samo v tem, da posredujejo informacijo o dogodku, temveč so komentar družbenega dogajanja, so zapisali v galeriji »S«, kjer bo razstava plakatov skupine Laibach na ogled do 1. novembra. Za oddajo Svet kulture si jo je ogledala Petra Tanko, Tesa Drev pa se je pogovorila z Urošem Zupanom in Vinkom Möderndorferjem o njunih novih pesniških zbirkah Sanjski knjigi in Čuvaju sna.

Oddajo bomo ta teden posvetili oboistu Arisu Vehovcu. Trenutno je zaposlen v Policijskem orkestru, sicer pa je na svojo glasbeno pot stopil v Velenju pod vodstvom Tanje Mršnjak Petrej, nato pa študij oboe nadaljeval in končal na ljubljanski Akademiji za glasbo v razredu Mateja Šarca. Uspešno se je udeležil več tekmovanj za mlade glasbenike, na primer Temsiga in več mednarodnih tekmovanj, kot so tekmovanji Davorina Jenka in Stevana Mokranjaca, Svirel in tekmovanje Woodwind & Brass v Varaždinu. Poleg tega je že sodeloval tudi v več orkestrih po Sloveniji, s katerimi je že nastopal tudi kot solist, tako je recimo za nastop z Ljubljanskimi solisti in Baročnim orkestrom Akademije za glasbo prejel še študentsko Prešernovo nagrado.
Takrat smo glasbenika tudi povabili v naš studio, danes pa bomo v oddaji prednost dali glasbi. Poslušali bomo odlomek Telemannove Fantazijo v a-molu, št. 2, nato pa še Koncertantni duo za oboo in klavir Antala Doratija in Sonato za oboo in klavir Lare Oprešnik.

V svoji četrti knjigi poezije se Jana Putrle Srdić »prek besed podaja v spletišča, prek nivojev vej med drevesne liste«. Tudi zbirko Oko očesu vrana izpisuje postantropocentrična zavest, zato jo namesto ene izrazite zaznamuje mnoštvo različnih perspektiv. Ob tem pa še lakoničen, odprt, gibek jezik – in še marsikaj. .

Georga Friedricha Händla ponavadi ne povezujemo z violo da gamba, čeprav je temu glasbilu namenil pomembne vloge v oratoriju Vstajenje, operi Julij Cezar in kantati Tra le fiamme. V oddaji bomo tokrat predstavili ta dela in razne druge skladbe za violo da gamba, ki jih pripisujejo temu baročnemu mojstru.

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 19.00 na Radiu Slovenija.

Interpretacija pesmi ali lirskega zapisa domačih ali tujih književnih ustvarjalcev.

V oddaji Za en bokal muzike bomo tokrat slišali posnetke iz oddaje Slovenska zemlja v pesmi in besedi, ki sta jo leta 1967 pripravila Zmaga Kumer in Julijan Strajnar. Posvečena je bila Višnji Gori in seveda so izvajalci glasbe v njej prav prebivalci tega kraja…

V Komornem studiu bomo predstavili posnetke petega koncerta orkestrskega cikla Koncertne poslovalnice Narodnega doma Maribor v sezoni 2018 / 2019, ko je v Mariboru prvič gostoval Danski komorni orkester pod taktirko madžarskega dirigenta Adama Fischerja, enega najbolj cenjenih evropskih dirigentov opernih del in koncertnega repertoarja. Ustanovil in kar 29 let je vodil simfonični orkester Haydnova filharmonija na avstrijskem Gradiščanskem, sodeloval je tudi že s številnimi vodilnimi mednarodnimi orkestri in opernimi hišami, od sezone 2015/2016 je tudi šef dirigent Simfoničnega orkestra iz Dusseldorfa. Fischer dirigira tudi Danskemu komornemu orkestru že od leta 1997. Orkester je od leta 1939 deloval kot eden Danskih radijskih orkestrov, leta 2015 pa se je osamosvojil. Pod taktirko Adama Fischerja je razvil prefinjen in energičen način igranja, kjer izstopa klasični repertoar. Danski komorni orkester je v dvorani Union v Mariboru pod Fischerjevo taktirko izvedel dela mojstrov dunajskega klasicizma: uverturo k operi Nagrajena zvestoba Josepha Haydna, Simfonijo št. 38 v D-duru, z imenom Praška, KV 504, Wolfganga Amadeusa Mozarta in Simfonijo št. 4 v B-duru, op. 60, Ludwiga van Beethovna. V oddaji, ki jo je pripravila in uredila Tjaša Krajnc, poslušajte tudi pogovor z dirigentom Adamom Fischerjem.

Besedilo slovenske avtorice je nastalo na delavnici dramskega pisanja pri Dušanu Jovanoviću in je bilo najprej predstavljeno v gledališču. Igra med Njo in Njim poteka na več dialoških ravneh, v mozaiku več žanrov. V mozaik različnih prizorov skuša avtorica ujeti in definirati ljubezen, pa kljub različnim poskusom ostaja neulovljiva.

Režija: Špela Kravogel
Dramaturginja: Vilma Štritof
Mojster zvoka: Nejc Zupančič
Avtorji glasbe: Issaka Sanou, Špela Kravogel, Nejc Zupančič

Ona - Maja Martina Merljak
On - Sebastian Cavazza

Traja: 25'04''
Produkcija Uredništva igranega programa
Posneto v studiih Radia Slovenija v juliju 2012

Glasbena medigra

V oddaji Glasba 20. stoletja bomo predvajali glasbo dveh brazilskih skladateljev, Heitorja Ville-Lobosa in Camarga Guarnierija.Heitor Villa-Lobos je zaslovel s pretanjeno povezavo brazilske ljudske glasbe in klasičnega glasbenega izročila. Znane so njegove besede, ki jih je izrekel v Parizu v dvajsetih letih prejšnjega stoletja: »Jaz ne uporabljam folklore, jaz sem folklora.« Tu se je tudi dokončno izoblikoval njegov glasbeni slog, ki mu je ostal zvest skoraj do konca svoje glasbene poti. Po obdobju Ville-Lobosa je mesto najbolj prepoznavnega brazilskega skladatelja nasledil Camargo Guarnieri. Njegova glasba je prepojena s podobnimi folklornimi elementi, preizkušal pa je tudi dvanajsttonsko kompozicijsko tehniko.

Oddaja bo v znamenju starodavne Indije, poletja in ljubezni. Izbrali smo namreč nekaj verzov največjega pesnika in dramatika v sanskrtu Kalidase. O njegovem življenju je malo znanega, najverjetneje je pesnil v 5. stoletju, od njegovega dela pa so se ohranile tri igre, dve epski pesnitvi in dve krajši pesmi. Oddaja je nastala v sodelovanju z Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo pred šestimi leti. Nastopili so takratni študentje: Lovro Finžgar, Urška Taufer, Nik Škrlec, Lena Hribar, Nejc Cijan Garlatti, Patrizia Jurinčič in Anja Novak. Mentorja sta bila Aleš Jan in Saša Pavček.