Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Interpretacija pesmi ali lirskega zapisa domačih ali tujih književnih ustvarjalcev.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Oče Alessandro je bil v ustvarjanju zelo širok. V njegovem opusu najdemo 125 oper, koncertov, vrsto duhovnih, komornih in orkestralnih del. Domenico pa, kot da bi s svojo glasbo oporekal očetu: večino svojih skladb je namenil instrumentom s tipkami. Je bil mar brez idej?

Napovedi prihajajoče gledališke sezone v slovenskih repertoarnih gledališčih. V drugi oddaji smo se posvetili mestnim in drugim javnim gledališkim ustanovam v Sloveniji in oddajo sklenili s pogledom v Slovensko stalno gledališče Trst. Med omenjenimi so poleg MGL in SSG še Prešernovo gledališče Kranj, Mestno gledališče Ptuj, Slovensko ljudsko gledališče Celje, Slovensko mladinsko gledališče, Mini teater in Gledališče Koper.

Predvajamo skladbe različnih zvrsti in obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Že v starem veku, skozi srednji in novi vek so se v stoletjih razvili temelji za oblikovanje znanstvenih metod. Toda najprej moramo spoznati časovni in vsebinski pregled. Tega je za poslušalce 3. programa po strokovnem srečanju v Idriji pripravil naš sodelavec, znanstveni publicist dr. Sandi Sitar. V današnjem prvem delu bomo povzeli zgodovinski razvoj osebnosti in dejavnosti alkimije iz časa prvih ohranjenih zametkov do vključno srednjega veka.

V oddaji Ženske v svetu glasbe predstavljamo violinistko Boženo Angelovo, ki deluje kot uspešna komorna glasbenica v različnih zasedbah in s komornimi orkestri. Leta 2006 je z odliko končala magistrski študij pri profesorju Igorju Ozima in asistentki Wonji Kim Ozim na univerzi za glasbo Mozarteum v Salzburgu. Kot solistka in komorna glasbenica sodeluje na slovenskih in mednarodnih glasbenih festivalih z raznovrstnimi deli od baroka do najsodobnejše glasbe. Od leta 2011 je asistentka za violino na Univerzi za glasbo Mozarteum v Salzburgu. Na arhivskih posnetkih Radia Slovenija, ki so bili novembra 2015 nagrajeni na mednarodnem tekmovanju tonskih posnetkov Taktons v Novem Sadu, bomo Boženo Angelovo poslušali v triu z violončelistom Jako Stadlerjem iz Ljubljane, ki je član Simfoničnega orkestra bavarskega radia v Münchnu, in z mednarodno uveljavljenim švedskim pianistom Perom Rundbergom. Izvedli bodo 1. stavek Klavirskega tria v e-molu, op. 67, št. 2, Dmitrija Šostakoviča in 3. stavek Klavirskega tria v Es-duru, op. 100, št. 2, D 929, Franza Schuberta. V oddaji, ki jo je pripravila glasbena urednica Tjaša Krajnc, poslušajte tudi pogovor z violinistko.

Od Italijanov že vse od leta 1945 Slovenci zahtevamo in pričakujemo povrnitev Narodnega doma, ki so ga pred stotimi leti uničili fašisti. Italija je obljubila, da bo Narodni dom vrnila že z Londonskim memorandumom in z Osimskimi sporazumi. Kot lahko beremo v tržaškem Il Piccolu, so pri tem največja neznanka poteze tržaške občine, pri tem pa "obstaja tveganje, da bo vse padlo v vodo". Zakaj je Italijanom tako težko vrniti Narodni dom, kaj pomeni vrnitev Narodnega doma za Slovence v Furlaniji - Julijski krajini, je fašizem iz Trsta odšel ali se je le potuhnil, je Trst še prijazno mesto za sobivanje in kaj vse so odprta vprašanja in kakšna je prihodnost Slovencev v Furlaniji - Julijski krajini.

Prvi del današnje oddaje posvečamo prejšnji teden umrlemu velikanu filmske glasbe Enniu Morriconeju. Predvajali bomo skladbo Moment for Morricone, ki jo je po glasbi tega italijanskega mojstra zložil Johann de Meij. Priredbo Marca Pierobona za trobilni kvintet bo izvedla slovita italijanska trobilna zasedba Kvintet Gomalan. V drugem delu oddaje bo na sporedu tudi Pierobonova Suita La Boheme na teme iz Puccinijeve istoimenske operne mojstrovine.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Na današnji dan mineva sto let od požiga Narodnega doma v Trstu. Edina živa priča tega okrutnega dogodka, ki zaznamuje začetek fašistične dobe in z njo izgubo jezika, slovenske samobitnosti in dostojanstva, je skoraj stosedemletni pisatelj Boris Pahor, ki je po vseh krivicah 20. stoletja, ki so jih doživeli Slovenci, postal kot pisatelj in človek pričevalec svojega časa in neumorni iskalec resnice. V oddaji se bomo pogovarjali tudi z Ilde Košuta, ki v neposredni bližini narodnega doma vodi Tržaško knjižno središče. O položaju literarne kritike pa Veronika Šoster, dobitnica Stritarjeve nagrade za najobetavnejšega mladega literarnega kritika oziroma kritičarko. Njen pogled ni pesimističen, saj meni, da se prostor za kritiko ne krči, ampak se spreminja, kar je pozitivno

Oddaja tokrat prihaja iz koprskega studia, v njej pa nas čaka nekoliko drugačna predstavitev tržaške Glasbene matice, osrednje glasbene ustanove Slovencev v Italiji. Glasbena matica se prav na današnji dan spominja požiga svoje zibeli, Narodnega doma v Trstu, ki ga ob tem žalostnem jubileju italijanska vlada vrača tržaškim Slovencem.
V oddaji boste izvedeli nekaj o ustanavljanju glasbene matice in njenem današnjem delovanju, zaigrali in zapeli pa bodo seveda varovanci te ustanove.

Recenzije so napisale Barbara Leban, Nina Gostiša in Cvetka Bevc.

V oddaji Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti bomo v naslednji uri poslušali izbor serenad in divertimentov izpod peres slovenskih avtorjev.

Marij Čuk je v letu 100. obletnice napisal delo Črni obroč, prvi romaneskni opis požiga Narodnega doma v zgodovini slovenskega slovstva. 13. julija mineva sto let, odkar so fašisti požgali Narodni dom v Trstu, s to obletnico pa je povezano tudi sedanje vračanje novega Narodnega doma Slovencem.

Roman je izšel letos pri tržaški založbi Mladika. V zvočno obliko pa so ga prelili režiser Alen Jelen, dramska igralka Patrizia Jurinčič Finžgar, glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina in tonski mojster Urban Gruden.

Črni obroč je na voljo tudi kot zvočna knjiga.

Interpretacija pesmi ali lirskega zapisa domačih ali tujih književnih ustvarjalcev.

Matic Kocijančič je odgovorni urednik spletne revije KUD Logos. Piše gledališke in filmske kritike ter knjižne recenzije, predvsem s področja filozofije. V oddaji boste slišali njegov esej Kreontova nova oblačila: Žižkova interpretacija Sofoklove Antigone.Esej je bil objavljen v Primerjalni književnosti junija 2017. Prebrala sta ga napovedovalca Mateja Perpar in Ivan Lotrič. Glasbeni vrinki so bili odlomki iz Poletnega dne v gorah francoskega skladatelja Eugenea Bozza v izvedbi Karoline Šantl Zupan, Maše Bertok, Nataše Paklar in Vesne Jan. Oddajo je zvočno oblikoval Miha Juvan, urednika oddaje sta Mihael Kozjek in Andrej Rot

Orkester Romanske Švice pod vodstvom svojega umetniškega in glasbenega direktorja Jonathana Notta je na koncertu 28. marca lani v Viktorijini dvorani v Ženevi izvedel Simfonijo št. 6 v a-molu Gustava Mahlerja in Koncert za violino in orkester v e-molu, op. 64 Felixa Mendelssohna Bartholdyja. Solistka je bila Ayana Tsuji.

Z narodnostno zavestjo upornega Primorca in bolečim spominom na življenje pod italijanskimi fašisti govori igra o nezakoniti organizaciji TIGR, o usodi in notranjih moralnih dilemah njenih pripadnikov. Ti uporniki, danes bi jih tako kot takrat odpravili z etiketo “teroristi”, so bili prvi, ki so se v Evropi z orožjem uprli fašizmu. TIGR je kratica za Trst, Istra, Gorica, Reka, torej za ozemlje, ki je po Rapalski pogodbi leta 1920 pripadlo prevrtljivi Italiji, ki je takoj začela nacionalno posiljevanje in policijski teror nad vsemi, ki so si še upali govoriti slovensko. Igra se omejuje le na eno od sabotažnih akcij te skupine, na neuspeli atentat na Benita Mussolinija v Kobaridu leta 1938, konča pa z zadnjim bojem nekaterih članov te skupine že med drugo svetovno vojno, vendar pred začetkom partizanskega upora. Od leta 1929 do leta 1941 so italijanske oblasti odkrile in ustrelile večino tigrovcev, ker pa je po začetku druge svetovne vojne vodstvo organizacije raje sodelovalo z Britansko obveščevalno službo kot pa z Osvobodilno fronto slovenskega naroda, je smrt doletela tudi veliko tistih tigrovcev, ki so se priključili partizanom. Vsi člani organizacije TIGR so bili na tej ali oni ali nikogaršnji strani obsojeni že vnaprej, pa vendar so sledili svojemu notranjemu moralnemu imperativu.

Radijsko igro posvečamo spominu na požig Narodnega doma v Trstu.

Režiser in prireditelj: Jože Valentič
Dramaturg: Goran Schmidt
Tonska mojstrica: Aleks Pirkmajer
Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina

DANILO, TIGROVSKI VODITELJ Daniel Malalan
JUST, NAJTESNEJŠI DANILOV SODELAVEC Rok Kunaver
FERDO, TIGROVSKI VODITELJ NA PRIMORSKEM Gregor Gruden
BORUT IN TONE, TIGROVCA Aljaž Jovanovič in Gašper Jarni
FRANC, TIGROVEC, NESOJENI DUCEJEV ATENTATOR Gašper Tič
BRIGITA, POKOJNO FRANČEVO DEKLE Jana Zupančič
DEKLICA TATJANA Tina Jurman
PIŠORN, OROŽNIK Brane Pangršič

V igri je uporabljen tudi dokumentarni posnetek govora Benita Mussolinija.

Traja: 44'44''
Produkcija Uredništva igranega programa
Posneto v studiih Radia Slovenija v aprilu 2011.

Glasbena medigra.

Oddaja prinaša novosti s sodobne džezovske scene, obravnava pa tudi zanimive zgodovinske džezovske teme.

13. julija, mineva natanko 100. let od požiga Narodnega doma v Trstu, dogodka, ki se je v zgodovino vpisal kot simbol fašističnega preganjanja Slovencev. Slovenski pisatelj Boris Pahor je dogodek doživel in ga opisal v noveli Grmada v pristanu - odlomek iz nje smo izbrali za oddajo Izbrana proza, ki jo lahko poslušate na naših spletnih straneh, v zgodbi Metulj na obešalniku (iz zbirke Grmada v pristanu) pa Pahor opiše izživljanje fašistov v šolah.
Oddajo smo pripravili v okviru ciklusa 100. obletnica požiga Narodnega doma v Trstu.
Besedilo interpretira Aleš Valič.