Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Georg Philipp Telemann: Suita za flavto in godala
Izvajalci: Irena Grafenauer, flavta; Slovenski komorni orkester in dirigent Anton Nanut

Georg Friedrich Händel: Orgelski koncert št. 13 (Kukavica in slavček)
Izvajalci: Martin Haselböck, orgle; Stuttgartski komorni orkester in dirigent Karl Münchinger

Wolfgang Amadeus Mozart: Fantazija za klavir št. 3 v d - molu, K 397
Izvajalec: Gottlieb Wallisch, klavir

Franz Schubert: Fragment, D 87A
Izvajalec: Leipziški godalni kvartet

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled današnjih koncertnih dogodkov začenjamo v Ljubljani, kjer bo nocoj ob 21h v organizaciji Festivala Ljubljana nastopila naša mednarodno uveljavljena flavtistka Irena Grafenauer. Na Kongresnem trgu bo skupaj s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija in pod vodstvom dirigenta Mateja Bekavca izvedla Mozartov Koncert za flavto in orkester št. 2 v D – duru. Na sporedu bodo še druga Mozartova dela: uvertura k operi Figarova svatba, Koncertantna simfonija za flavto, klarinet in orkester ter Simfonija št. 41 v C – duru, imenovana tudi Jupiter. Zakaj je klarinetist in dirigent Mate Bekavac izbral Mozartovo glasbo? Kot je zapisal: »Življenjskost njegove glasbe ga dviga nad vse; njegova široka paleta govorice, univerzalnost, humor, igrivost, včasih otročja naivnost je pomešana z globoko in široko duhovnostjo, kot bi bil bradati sivi modrec z mladostnim duhom …«

V Klubu Cankarjevega doma bo ob 21h v okviru cikla Mala terasa sredi Ljubljane nastopila zasedba petih glasbenic, ki skupaj muzicirajo iz ljubezni do jazzovske glasbe. Jazz ladies so Natalija Tumpej, glas, Taja Božič, klavir, Nina Merkoci, saksofon, Petra Trobec, kontrabas in Nina Korošak Serčič, bobni. Igrajo jazzovske standarde, v njihovem repertoarju pa je najti tudi skladbe latinskoameriškega izvora in pesmi slovenske popevke.

Jazzovski koncert drevi pripravljajo tudi v Velenju, kjer bo ob pol devetih na ploščadi pred Domom kulture Velenje nastopil Sekstet Magic Pond v zasedbi:
Janez Krevel – bas, Matjaž Skaza – bobni, Borna Pehar – klavir, Matic Ašič – kitara, Grega Skaza – saksofon in Klara Veteršek – vokal in flavta.

Jazzovsko obarvana bo tudi današnja zadnja ura Glasbene jutranjice, potem pa lahko na programu Ars spremljate tretjo oddajo iz cikla Skladatelj tedna avtorice Polone Gantar. Očetu in sinu Alessandru in Domenicu Scarlattiju je bila opera obema ljuba, le da se je oče kot skladatelj z njo ukvarjal precej pogosteje od sina. Izpod njegovega peresa je nastalo več kot sto oper, kar se zdi danes neverjetno in skoraj nepredstavljivo.

Za oddajo Arsove spominčice ob 12.05 je urednica Tjaša Krajnc izbrala glasbo
Bedřicha Smetane in Antonina Dvořaka, med drugim boste lahko slišali duet Janka in Kecala iz Smetanove opere Prodana nevesta ter Rusalkino arijo o mesecu iz istoimenske Dvořakove opere.

Ob 16.30 bo oddaja Mojstri samospeva posvečena samospevom Alojza Srebotnjaka, ki jih je napisal v mladostnem ekspresionističnem slogu, v oddaji Čas, prostor in glasba, na sporedu ob 18h, pa bo avtor Pavel Mihelčič razmišljal o improvizaciji. Naključno iskanje tonov je spodbuda za improvizacijo, ki je začetek ustvarjalnega procesa. Tonov je veliko, a le malo je srečno izbranih.

V oddaji Srce šansona, na sporedu ob pol osmih, nadaljujemo s predstavitvijo skladb, ki jih je ustvaril Zdene Vodopivec. S svojo hitro pametjo in premetenim besednjakom, piše avtorica oddaje Urška Preiss, se je pogosto znašel v protestni ali mirovniški pesmi.

Arsov art atelje ob 20h pa tokrat posvečamo spominu na skladatelja Mihaela Paša, ki se je poslovil na današnji dan pred petimi leti. V oddaji se bomo skladatelja, glasbenega urednika in misleca spominjali z njegovimi skladbami in mislimi ter s posnetkom njegovega najpomembnejšega dela Dies Irae za ansambel in elektroniko.

Carl Czerny: Simfonija št. 1 v c – molu, op. 780, Velika
Izvajalca: Orkester Ulster in dirigent Jurjen Hempel

Brazilski umetnik Arnaldo Antunes se je doslej podpisal pod več kot 10 knjig poezije. Velja za enega izmed naslednikov avantgardne tradicije; njegova pesniška govorica se pogosto podaja v eksperiment, združuje elemente zvočne in vizualne poezije in odkriva neznane poti pesniškega jezika. Njegova pesem Tišina, ki jo boste slišali v prevodu Jasmine Mrkič, pa je bliže tradiciji klasične poezije.

Ludwig van Beethoven: Sonatina za violo in violončelo
Izvajalca: Mile Kosi, viola in violončelist Ciril Škerjanec

Carl Czerny (priredba: Knudage Riisager): Études
Izvajalca: Orkester Londonskega festivalnega baleta in dirigent Terence Kern

Mihael Paš: Spomin za klavir solo
Izvajalka: Nina Prešiček, klavir

Posnetki iz najnovejše jazzovske produkcije, kot tudi zgodovine jazza.

V oddaji Skladatelj tedna se bomo tudi danes z glasbo in besedo dotaknili življenja in dela skladateljev Alessandra in Domenica Scarlattija. Kot glasbenika sta si bila med seboj precej različna. Marsikaj pa ju je tudi združevalo, na primer opera, ki je bila obema ljuba, le da se je oče kot skladatelj z njo ukvarjal precej pogosteje od sina. Danes se zdi neverjetno in skoraj nepredstavljivo, kako je izpod njegovega peresa lahko nastalo več kot sto oper. To je bilo seveda mogoče samo ob določeni kompozicijski praksi, in to je odločilno razvil prav on. Njegove partiture so namreč bolj podobne skicam, izvedba ob pomoči oštevilčenega basa je v njih le nakazana in prepuščena izvajalcu. Tipična oblika takratne opere je to brez zadržkov dovoljevala. In prav zasluga Alessandra Scarlattija je, da jo je uredil v slogovno kompozicijo. Njegova opera je za to predvsem pevska opera, ustvarjena za briljantne pevce - to so bili takrat največkrat kastrati, ki so peli sopran in alt, zaradi močnejše telesne zgradbe pa so s polnostjo in volumnom presegli marsikatero primadono.

Predromantični pisatelj Laurence Sterne, rodil se je leta 1713, je z delom Življenje in mnenja Tristrama Shandyja dosegel vrh angleškega sentimentalnega romana, pri tem pa je uvedel pomembne spremembe. Opustil je nekatere tradicionalne načine pripovedovanja, saj je pogosto z različnimi asociacijami zapadel v degresije in ekscentrične situacije, s čimer je porušil zaokroženo zgodbo. Prav taki so ekscentrični literarni junaki s svojim zajedljivim humorjem. Ob koncu romana v starosti petih let Tristram komaj zleze v svoje prve hlače. Roman Tristram Shandy lahko razumemo kot satiro na vzorce pisanja, ki so jih uvedli takratni pisatelji Richardson, Fielding in Goldsmith. S tem je Laurence Sterne že napovedal nekatere značilnosti modernega romana 20. stoletja. Odlomke iz romana je prevedel Janez Gradišnik, izbral in priredil jih je Marjan Strojan, za radio pa so oddajo oblikovali dramski igralci Majda Grbac, Metoda Zorčič, Zvone Hribar in Marko Simčič ter režiser Igor Likar. Posneto v studiih Radia Slovenija leta 1983.

Kratka glasbena medigra

V Arsovih spominčicah vabimo k poslušanju komornih in orkestralnih skladb dveh skladateljev iz Češke, ki sta ustvarjala v 19. stoletju: Bedřicha Smetane in Antonina Dvořaka. Slovenski glasbeniki in orkestri bodo izvedli 1. stavek Tria za klavir, violino in violončelo v g-molu, op. 15, duet Janka in Kecala iz 2. dejanja opere Prodana nevesta Bedřicha Smetanarijo in simfonično pesnitev Šarka iz Smetanovega cikla Moja domovina. Poslušali boste tudi Rusalkino arijo o mesecu iz istoimenske opere Antonina Dvořaka in 3. stavek iz Dvořakovega Koncerta za violončelo in orkester v h-molu, op. 104, Oddajo, ki jo je pripravila Tjaša Krajnc, bomo ponovili v četrtek, 16. marca ob 5.05.

Zgodba pripoveduje o odtujenosti med zakoncema – ostarelo, neuspešno igralko in njenim možem, industrialcem. Zakonski par se vsak dan prepira, žrtev pa je njun pes, ki ju še edini sploh posluša.

Režiser: Gregor Tozon.
Dramaturg: Pavel Lužan
Tonski mojster: Staš Janež
Glasbeni opremljevalec: Marko Stopar

Norbert - Slavko Cerjak,
Viktorija - Marinka Štern
Izza - Ljerka Belak

Traja: 12’15”
Produkcija Uredništva igranega programa
Posneto v studiih Radia Slovenija v maju 2006

Glasbena medigra

V prenesenem pomenu lahko govorimo o svetu znanosti, tehnike, vesolja, jezika, vzgoje, prava, matematike, preteklosti ...

Glasbena medigra

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

Letos mineva 10 let od smrti skladatelja Alojza Srebotnjaka. Je avtor obširnega in raznovrstnega glasbenega opusa, vokalna glasba pa v njem zavzema posebno mesto. Poleg zborovskih kompozicij je ustvaril tudi nekaj samospevov v mladostnem ekspresionističnem slogu – nekatera izmed njih boste v interpretacijah različnih vokalnih interpretov slišali tudi v tokratni oddaji.

V glasbeni medigri namesto oddaje Glasbeni utrip bomo v naslednji uri predvajali scensko glasbo k igri Rozamunda, kneginja Cipra. Solistka bo mezzosopranistka Andreja Geržina. Komorni zbor in Simfonični orkester RTV Slovenija bo vodil Mate Bekavac.

Vsak skladatelj najde trenutek, ki ga popelje v svet improvizacije. Naključno iskanje tonov je spodbuda za improvizacijo, ki je začetek ustvarjalnega procesa. Tonov je veliko, le malo je srečno izbranih. Ustvarjalnost ima svojo ceno.

Osrednja oseba romana je nenavadni popotnik Boškin. Roman pa ne podaja zaokrožene, enovite, vzročno-posledično tekoče, razvojne, življenjske romaneskne ali novelske zgodbe štrigona Boškina, temveč niza različne, v marsičem tudi raznorodne in različno obsežne zgodbe, dogodke in dejanja. Roman poudarjeno poteka kot popotovanje večnega popotnika Boškina od zgodbe do zgodbe, do zmage nad Štafuro in ponovnega rojstva. Boškin nima takšnega notranjega razvoja, kakršnega opisujejo realistični psihološki romani, vendar se njegova notranja moč stopnjevito bogati, in sicer po magični, smrtnikom nedoumljivi poti.

Brazilski umetnik Arnaldo Antunes se je doslej podpisal pod več kot 10 knjig poezije. Velja za enega izmed naslednikov avantgardne tradicije; njegova pesniška govorica se pogosto podaja v eksperiment, združuje elemente zvočne in vizualne poezije in odkriva neznane poti pesniškega jezika. Njegova pesem Tišina, ki jo boste slišali v prevodu Jasmine Mrkič, pa je bliže tradiciji klasične poezije.

Predvajamo slovenske in tuje šansone, se poglabljamo v besedila in glasbo, ter se pogovarjamo z njihovimi avtorji. Občasno bomo govorili tudi o šansonu 15. in 16. stoletja.

Na današnji dan pred petimi leti nas je po težki bolezni zapustil naš radijski kolega, glasbeni urednik, skladatelj, umetnik, mislec Mihael Paš. Leto pozneje smo se mu v sodelovanju s festivalom Imago Sloveniae poklonili s spominskim koncertom z željo - prispevati droben kamen v mozaik prizadevanj po ohranitvi njegovega opusa in s pobudo, naj njegova umetnost živi naprej. V tokratnem Arsovem art ateljeju se bomo Mihaela Paša spet spominjali – z deli koncertnega večera, njegovimi mislimi in posnetkom bržkone najpomembnejšega dela Dies Irae za ansambel in elektroniko skupaj s posnetim razmišljanjem Mihaela Paša o tej skladbi.

Oddajo tokrat uokvirja glasba, ki se ozira v etiopsko tradicijo. Poslušali bomo glasbenike in zasedbe, že znane iz preteklih oddaj, Large Unit norveškega bobnarja Paala Nilssen Lova, ki se je povezal z etiopsko zasedbo Fendika, ekipa snemalcev in glasbenikov Soundwalk Collective pa z legendarnim Mulatujem Astatkejem. Dodajamo jim domači zasedbi, duo Najoua in trio Širom.

Posvečamo se tako zgodovini jazza kot najnovejšim jazzovskim izdajam.

Pesnik, režiser in igralec Aleksij Pregarc je doma iz Ricmanj pri Trstu. Njegova poezija se večinoma ustavlja na križiščih človeškega bivanja, še posebej pa v njej odmeva usojenost slovenstva v našem zahodnem zamejstvu. Pesmi iz zbirke Zemlja, zemljica bo interpretiral avtor sam. Oddaja je bila prvič na sporedu našega radia leta 2001 ob izidu omenjene avtorjeve zbirke.