Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Interpretacija pesmi ali lirskega zapisa domačih ali tujih književnih ustvarjalcev.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

César Franck, rojen očetu Belgijcu in materi Nemki leta 1822 v Liegeu, je skupaj z mlajšim bratom zelo kmalu pokazal izjemno zanimanje za glasbo. Ambiciozni oče je obema otrokoma namenil kariero glasbenih virtuozov. Očetovo slepo hlepenje po slavi in materialnih dobrinah je zelo kmalu spodbudilo številne nastope Césarja Francka na klavirju in brata na violini, da sta kot čudežna otroka navduševala občinstvo v Franciji in Belgiji.

Ob presenetljivem menjavanju vodstev in statutov javnih muzejev in galerij smo pripravili izvleček o pomenu izgube vloge stroke, ki se dogaja v zadnjem času. Pozanimali smo se, kaj bodo v prihodnjih mesecih počeli v mariborskem gledališču, in povzeli napetosti med Mestnim gledališčem Ptuj in tamkajšno občino ustanoviteljico. Z denarjem ministrstva za kulturo je Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož končno pridobil tapiserije Marija Preglja v last. Napovedujemo tudi sobotni festival dramske pisave VZKRIK, ki bo na mreži trajal en večer, in prihajajoči 36. slovenski knjižni sejem. "Brezdomec v karanteni" pa je naslov fotografske razstave Maje Šivec v Mariboru, ki na nekaj okenskih vitrinah pokaže, kako se v "korona obdobju" počuti brezdomec ob že dlje časa zapovedanem velelniku "ostanimo doma".

Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Rektor Univerze v Novi Gorici, prof.dr. Danilo Zavrtanik, pripoveduje o prvotni ideji ustanovitve zametkov slovenske tehniške univerze (podobno kot MIT, ETH Zürich ali École Polytechnique Fédérale de Lausanne npr.), ki jo je skupina na Inštitutu Jožef Stefan zasnovala v času njegovega direktorovanja (1992-1996). V Ljubljano se je kmalu po ustanovitvi nove države vrnil iz CERN-a, kjer je bil vodja tamkajšne skupine slovenskih raziskovalcev. Zagon prvotne ideje se je krhal počasi in vztrajno ob čereh zaprtosti takratnega slovenskega akademskega okolja univerze. Slednja je zaradi specifičnega povojnega razvoja razmerja do raziskovalnih inštitutov, države kot ustanoviteljice obeh in gospodarstva vztrajala na tej poti tudi po ustanovitvi tedaj upanja polne, novoustanovljene države (1991). Najprej so l.1995 ustanovili podiplomsko Fakulteto za znanosti o okolju, l.1998 ji je sledilo 7 let Politehnike Nova Gorica, od l. 2006 pa gre tudi za naziv Univerza v Novi Gorici. Kakšno je njeno mesto v tukajšnem akademskem okolju, kako njeno raziskovalno odličnost ocenjujejo v mednarodnem okolju, in kako pri nas, in še kaj v pogovoru z rektorjem.

V oddaji Ženske v svetu glasbe bomo predstavili kanadsko sopranistko slovenskega rodu Thereso Plut iz Vancouvra, kjer se je začelo njeno glasbeno izobraževanje. Študij je nadaljevala v Evropi: diplomirala in magistrirala je na Visoki šoli za glasbo v Zürichu v Švici, v opernem petju pa se je specializirala na Visoki šoli za glasbo v Stuttgartu. Po študiju je postala članica solističnega ansambla Nemške opere na Renu v Düsseldorfu, od septembra 2007 pa živi in muzicira v Sloveniji, kjer se uveljavlja predvsem kot koncertna pevka. V prvi oddaji, ki jo je pripravila in uredila Tjaša Krajnc, boste poslušali njeno izvajanje samospevov Gustava Mahlerja in Richarda Straussa s pianistoma Vladimirjem Mlinarićem in Giacomom Battarinom ter pogovor s sopranistko.

Humanistične teme, od filozofije in literature do jezikoslovja in zgodovine.

V šesti oddaji iz cikla Godbe iz dežele vzhajajočega sonca, ki ga namenjamo glasbi skladateljev, ki prihajajo iz dežel Daljnega vzhoda, boste lahko v izvedbah Filharmoničnih godbenikov iz Osake pod vodstvom Matsua Toma slišali skladbe "Pater Noster II" Satoshija Yagisawe, "Ifunke variacije" Hirokazuja Fukushime in "Nobunaga" Eijija Suzukija.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

Danes bomo v oddaji poslušali posnetek koncerta dua violončelo - klavir, ki ga sestavljata Urban Marinko in Tim Jančar.
Urban Marinko se je po šolanju na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana v razredu Karmen Pečar Koritnik odločil za študij na Univerzi Mozarteum v Salzburgu pri Giovanniju Gnocchiju, kjer je diplomiral z odliko, potem pa vpisal še podiplomski študij prav tako na Mozarteumu pri Enricu Bronziju. Deluje kot solo violončelist v Filharmoniji Salzburg, od januarja 2020 pa redno igra tudi v Orkestru Mozarteum Salzburg.
Pianist Tim Jančar pa je leta 2018 summa cum laude magistriral na Akademiji za glasbo Ljubljana v razredu Tatjane Ognjanovič, podiplomski študij pa nadaljuje na Univerzi Mozarteum v Salzburgu. Pogosto nastopa, tudi na tekmovanjih in je aktiven tudi kot komorni glasbenik - član tria Ad hoc.
Na koncertu sta izvedla Pezzo capriccioso, op. 62 Petra Iljiča Čajkovskega, Sonato za violončelo in klavir št. 4 v C-duru, op. 102, št. 1 Ludwiga van Beethovna in Sonata za arpeggione v a-molu, D.821 Franza Schuberta.

Recenzije so napisali Miša Gams, Marko Golja, Nina Gostiša in Simon Popek.

V glasbenem izboru poslušamo simfonično pesnitev Pričakovanje op. 26 Blaža Arniča, Suito sedmega dne Alda Kumarja in Simfonijo št. 1 Darijana Božiča.

Voltaire, s pravim imenom François-Marie Arouet, se je rodil leta 1694 v Parizu. Bil je sin premožnega notarja, ki mu je omogočil dobro srednješolsko izobrazbo pri jezuitih, pa vendar se je odpovedal nadaljnjemu študiju prava in raje pohajal po salonih bogate pariške aristokracije ter razkazoval svoj dar za humor in književnost. Zaradi ostrih kritik se je zameril dvoru, zato je moral večkrat v izgnanstvo. Voltaire je bil filozof, vendar je bolj znan kot satirični pisec in družbenopolitični kritik, ki se je zavzemal za popolno svobodo, s tem pa že nakazoval prihajajočo francosko revolucijo. Velik del svojega ustvarjanja je namenil napadom na Cerkev in zavzemanju za strpnost med ljudmi.
Roman Kandid ali Optimizem (1759) je nastal kot ostra satira na metafizični optimizem nemškega filozofa Leibniza. Voltaire ob dogodivščinah mladega Kandida in njegovih srečanjih z različnimi ljudmi pa predstavlja tudi tedanja temeljna razmišljanja o obstoju zla. A Kandid ni le pripoved o Kandidu in njegovih doživljajih ter preglednica tedanjih osrednjih filozofskih teorij o zlu, ampak tudi predstavitev Voltairovih osebnih stališč.

Prevajalec: Oton Župančič
Režiser: Marko Sosič
Interpret: Aleš Valič
Produkcija RAI-Radio Trsta A, 1999

Interpretacija pesmi ali lirskega zapisa domačih ali tujih književnih ustvarjalcev.

Literarni kritik, književnik in urednik Vasja Predan je v Sodobnosti leta 1998 objavil besedilo "Orfej s pesmijo preseže čas. Esej o pesništvu Kajetana Koviča". Bereta ga napovedovalca Renato Horvat in Barbara Zupan. Besedilo bogatijo glasbeni vložki iz Prve sonate za altovski saksofon in klavir Milka Lazarja v izvedbi saksofonista Matjaža Drevenška in pianista Zoltana Petra. Glasbeno opremo je pripravil Mihael Kozjek. Besedilo sta prebrala Barbara Zupan in Renato Horvat, za zvočno podobo oddaje je poskrbela Mirta Berlan.

Nemški simfonični orkester iz Berlina je na koncertu 28. novembra lani v Berlinski filharmoniji že naznanjal letošnjo 250. obletnico rojstva Ludwiga van Beethovna in na program uvrstil »Beethovnov Heiligenstadtski testament« Rodiona Ščedrina, skladbo »Obtoženi: Tri zaslišanja« za sopran in orkester Magnusa Lindberga in »Simfonijo št. 4 v f-molu« Petra Iljiča Čajkovskega. Dirigiral je Sakari Oramo, solistka je bila sopranistka Anu Komsi.

Oddaja prinaša novosti s sodobne jazzovske scene, obravnava pa tudi zanimive zgodovinske jazzovske teme.

Dan Rudolfa Maistra od leta 2005 praznujemo 23. novembra. Maister se je v slovensko zavest zapisal predvsem kot general, ki je s svojimi vojaki in častniki leta 1918 obranil severno mejo, gojil pa je tudi ljubezen do knjig in poezije. Pesmi je začel pisati že zgodaj, v četrtem razredu gimnazije, za življenja pa je objavil dve pesniški zbirki. V prvi s preprostim naslovom Poezije iz leta 1904 opazimo močno sled realizma, tudi Aškerca, v drugi z naslovom Kitica mojih iz leta 1929 pa se je tematsko dotaknil človekovega gorja in velike vojne.
Režiser oddaje, ki je bila posneta leta 2004, je bil Gregor Tozon, pesmi pa je prebral dramski igralec Aleksij Pregarc.