Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Interpretacija pesmi ali lirskega zapisa domačih ali tujih književnih ustvarjalcev.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Vabimo vas v družbo Latvijskega radijskega zbora pod vodstvom Sigvardsa Klave. Tokrat bomo predvajali koncertni posnetek s SOLsberškega festivala, ki je potekal poleti leta 2019.

Slišali bomo transkripcijo Adagietta iz Mahlerjeve Simfonije št. 5 Gerarda Pessona in Liturgijo sv. Janeza Zlatousta, op. 41 Petra Iljiča Čajkovskega, za uvod pa skladbo priljubljenega latvijskega ustvarjalca Eriksa Ešenvaldsa Kaplja v morju.

Med letošnjimi nagrajenci Prešernovega sklada je tudi ekipa treh arhitektov: to so Blaž Budja, Rok Jereb in Nina Majoranc. Nagrado so prejeli za dva projekta: Materinski dom v Ljubljani in Poslovno zgradbo podjetja TEM Čatež, tovarne stikal in vtičnic. Kot med drugim piše v utemeljitvi, z objektom, ki je zasnovan kot razširitev poslovno-proizvodne cone, avtorjem uspe ohraniti veliko spoštovanja do krajevnega okolja. Na drugi strani pa je materinski dom, ki je prejel že Plečnikovo nagrado 2017, mogoče označiti za sproščeno in optimistično arhitekturno stvaritev, ki dopusti življenju, da stopi v ospredje. V biroju Jereb in Budja arhitekti so osredotočeni tako na podrobnosti kot na širšo skupnost, družbo, kajti arhitektura je zanje družbena odgovornost, kot sami pravijo. Nagrajence je pred mikrofon povabil Žiga Bratoš.

V času nastanka posnetkov v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je na južnem delu Sinajskega polotoka živelo devet beduinskih plemen, v katerih je živelo skupaj približno osem tisoč ljudi. Ohranjali so svojo kulturo in med plesi, pesmimi in recitacijami, ki so del njihovega vsakdanjega življenja, srečamo oblike, ki sodijo med najstarejše na Bližnjem vzhodu. Te izvirajo iz časa, ko so bili Beduini še izrazito nomadsko ljudstvo in preden se je tudi njihov način življenja začel prilagajati zahtevam novejšega časa, pa tudi politike … Oddajo je pripravil Tomaž Rauch.

Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

V tokratni oddaji bomo spregovorili o mednarodnem dnevu maternega jezika, spomnili na desetletnico Muzeja umetnosti 21. stoletja Maxxi v Rimu, opozorili na razstave sodobnih tržaških umetnikov v tržaškem Muzeju Revoltella, fotografij Jožeta Kološe – Kološa v Murski Soboti in Hedonizem 2020-2021 na Ljubljanskem gradu. Predstavili bomo delovanje gledališč po spletu in nekaj minut namenili Arsovi oddaji B-AIR Zvočenja.

Glasbena medigra.

Knjižnična zbirka Narodne in univerzitetne knjižnice ima status kulturnega spomenika, zato so nove pridobitve zanjo izjemno pomembne. Mednje spadajo zapuščine ter tudi drugo tiskano in rokopisno gradivo, vezano na kulturno in znanstveno dediščino slovenskega naroda. O nekaterih novih pridobitvah knjižnične zbirke NUK v letu 2020 se je Staša Grahek pogovarjala z Marijanom Rupertom, ki je skrbnik rokopisne zbirke Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani.

Sproščeno sobotno popoldansko druženje ob jazzovski glasbi različnih smeri pripravlja glasbeni urednik Hugo Šekoranja.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Na kakšno glasbo pleše Giselle? Kako je ubran korak Petruške? Baletna glasba s svetovno znanih predstav in tudi iz manj znane plesne literature.

Oddaja Sobotni koncert bo tokrat v znamenju komorne glasbe za godala Antona Weberna, Johannesa Brahmsa in Antonína Dvořáka. Predvajali bomo posnetke s koncerta godalnega kvarteta Amabile, ki je devetindvajsetega januarja lani nastopil v futuristično oblikovani in komornim koncertom namenjeni dvorani Hakuju v Tokiu. Slišali boste lahko Počasni stavek za godalni kvartet - zgodnje delo Antona Weberna, Godalni sekstet št. 1 v B-duru, op. 18 Johannesa Brahmsa in 'Furiant' iz Godalnega seksteta v A-duru, op. 48 Antonína Dvořáka. Kvartet Amabile sestavljajo violinistki Juna Šinohara in Čihiro Kitada, violistka Meguna Naka in violončelist Tatsuki Sasanuma, pri izvedbi Brahmsovega Seksteta pa sta se jim pridružila še violist Kazuhide Isomura in violončelist Tsujoši Tsutsumi.

Dobrih 20 let je trajala tesna povezanost Charlesa Baudelaira in Jeanne Duval, igralke francosko-afriških korenin, ki se je v Pariz preselila s Haitija. Njuno strastno razmerje je bilo polno vzponov in padcev, prav Jeanne Duval pa naj bi bila ženska, ki jo je Baudelaire ob svoji materi najbolj ljubil in ki je navdihnila njegovo najbolj čutno ljubezensko poezijo. In čutnost zaznamuje tudi odlomek iz romana o Jeanne Duval, ki ga podpisuje Gabriela Babnik. V njem slikovito ubeseduje strastno naravo odnosa med Duval in Baudelairom in pretanjeno razpira globlja vprašanja, ki so ga zaznamovala – ob psihologiji, značajih obeh še čas s svojimi konvencijami in tabuji ter komajda prestavljivimi predsodki do temnopoltih ljudi.

Arsov sobotni večer namenjamo skladbam, primernim utripu in času.

Marko Sosič, pisatelj ter gledališki in filmski režiser iz Trsta, bo ljubiteljem literature ostal v spominu po svoji poetični prozi, na primer po čarobno nežnem romanu Balerina Balerina, po trpkih zgodbah in romanih o življenju tržaških Slovencev in tudi po zadnjem, po krivici malce spregledanem romanu Kruh, prah. Štirikrat je bil nominiran za nagrado kresnik, bil je tudi v ožjem izboru za nagradi fabula in kritiško sito. Za oddajo pa smo izbrali njegovo čutno-čustveno zgodbo o odnosih do soljudi in okolja Ob sosednji mizi, leta 2015 nagrajeno na razpisu Radia Slovenija za kratko zgodbo.

Naslov opere se nanaša na Gandijev koncept nenasilnega odpora proti nepravičnosti oziroma na njegovo delovanje, ki ga je opredelila privrženost nenasilju. Gre za besedo, ki pomeni resnica, trdnost in biti. Iz tega lahko izpeljemo Gandijevo idejo, da je satjagraha v svojem bistvu orožje resnicoljubnih in pomeni moč resnice. Glassovo delo nas torej sbodbuja, da se odločno in z upanjem soočimo s prihodnostjo.
Opera nam pokaže, kako se je Gandi naučil izkoristiti moč nenasilnega protesta, ko je kot mlad pravnik v letih od 1893 do 1914 živel in delal v Južni Afriki. Zgodba prikazuje epizode iz tega obdobja, čeprav ne v kronološkem vrstnem redu. Tudi libreto je nekonvencionalen. Besedilo v sanskrtu, izhaja iz Bhagavad-gite, svetega hindujskega spisa, ki je bil Gandiju zelo ljub. A besede ne predstavljajo dogajanja dobesedno – na splošno govorijo o duhu dogodkov, ki se vrstijo na odru.

V glavnih vlogah so nastopili: Richard Croft (Gandi), Maria Zifchak (Kastruba), Rachelle Durkin (gospodična Schlesen), Alfred Walker (Parsi Rustomji), Kim Josephson (gospod Kallenbach) in Mary Phillips (gospa Alexander). Posnetek je nastal devetnajstega novembra 2011 v New Yorku. Zbor in orkester Metropolitanske opere je vodil Dante Anzolini.

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.