Naslov opere se nanaša na Gandijev koncept nenasilnega odpora proti nepravičnosti oziroma na njegovo delovanje, ki ga je opredelila privrženost nenasilju. Gre za besedo, ki pomeni resnica, trdnost in biti. Iz tega lahko izpeljemo Gandijevo idejo, da je satjagraha v svojem bistvu orožje resnicoljubnih in pomeni moč resnice. Glassovo delo nas torej sbodbuja, da se odločno in z upanjem soočimo s prihodnostjo.
Opera nam pokaže, kako se je Gandi naučil izkoristiti moč nenasilnega protesta, ko je kot mlad pravnik v letih od 1893 do 1914 živel in delal v Južni Afriki. Zgodba prikazuje epizode iz tega obdobja, čeprav ne v kronološkem vrstnem redu. Tudi libreto je nekonvencionalen. Besedilo v sanskrtu, izhaja iz Bhagavad-gite, svetega hindujskega spisa, ki je bil Gandiju zelo ljub. A besede ne predstavljajo dogajanja dobesedno – na splošno govorijo o duhu dogodkov, ki se vrstijo na odru.
V glavnih vlogah so nastopili: Richard Croft (Gandi), Maria Zifchak (Kastruba), Rachelle Durkin (gospodična Schlesen), Alfred Walker (Parsi Rustomji), Kim Josephson (gospod Kallenbach) in Mary Phillips (gospa Alexander). Posnetek je nastal devetnajstega novembra 2011 v New Yorku. Zbor in orkester Metropolitanske opere je vodil Dante Anzolini.