Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Interpretacija pesmi ali lirskega zapisa domačih ali tujih književnih ustvarjalcev.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Marec, prvi pomladni mesec, nekateri imenujejo mesec žensk. 8. marca ženske praznujejo mednarodni praznik žensk, 25. marca materinski dan. Po cerkvenem koledarju je na ta dan tudi praznik Marijinega oznanjenja. Zato v oddaji Sledi večnosti postavljamo v središče vlogo žensk v Katoliški cerkvi. Dobra poznavalka te teme je zagotovo dr. Marija Sraka, ki je svojo poklicno pot kot laikinja posvetila delu v Katoliški cerkvi. Desetletja je poučevala verouk, predavala staršem otrok, pisala skupaj z drugimi avtorji veroučne učbenike in delovala skoraj desetletje na Katehetskem uradu v Ljubljani. Danes kot upokojenka vodi duhovne vaje.

Večina postnih skladb je povezanih s Kristusovim trpljenjem, a so za izvedbo v tem času primerne tudi tiste, ki so po vsebini prošnje k Bogu za usmiljenje in hvalnice. Med te spadajo tudi uglasbeni psalmi. Georg Friedrich Händel je ustvaril takoimenovane Chandos Anthems, to je himne na psalmska besedila, ki jih je predvidel za uporabo pri službi božji v anglikanski cerkvi. Anthem oz. Himno št. 10, ki jo boste slišali, je zasnoval na besedilu Psalma št. 27, z naslovom Gospod je moja luč in moja rešitev.

Iz mariborske stolnice bomo na tretjo postno nedeljo neposredno prenašali sveto mašo, ki jo daruje mariborski nadškof Alojzij Cvikl.

V oddaji Evroradijski koncert bomo predvajali posnetek koncerta Simfoničnega orkestra Španske radiotelevizije in violinistke Alene Baeve, ki sta pod dirigentskim vodstvom Pabla Gonzalesa nastopila 14. februarja v kulturnem središču Teatro Monumental v Madridu. Na sporedu koncerta sta bila Koncert za violino in orkester, op. 15 Benjamina Brittna in Simfonija št. 10 v e-molu, op. 93, Dmitrija Šostakoviča.

Predvajamo skladbe raznovrstnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

V mesecu marcu namenjamo Humoreske tega tedna ciklusu oddaj o duhovniku don Camillu. Številne zgodbe o njem je zapisal italijanski pisatelj Giovannino Guareschi. Dogajanje je postavil v Padsko nižino v času po 2. svetovni vojni. Znameniti don Camillo je eden tistih božjih služabnikov, ki mu najrazličnejše človeške slabosti niso tuje, ko pride v stik s Pepponejem, partizanom in voditeljem vaške levice, pa ga sploh zasrbi, da bi si ga privoščil. Oba glavna junaka sta, čeprav vsak na svojem ideološkem bregu, poštenjaka, večen razsodnik v njunih sporih pa je Jezus na cerkvenem oltarju, ki pogosto nastopa kot tretja glavna oseba. Blagi humor je prijazen opomin zoper vsako zadrtost.

Zvezde svetovnih opernih odrov imajo na programu Ars posebno oddajo.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Za predvajanje v oddaji Musica noster amor smo iz izmenjave Evropske zveze radijskih postaj tokrat odbrali posnetke s koncerta simfoničnega orkestra Severnonemškega radia Filharmonije na Labi, ki je enaintridesetega januarja lani, pod vodstvom Mareka Janowskega, nastopil v veliki dvorani Filharmonije na Labi v Hamburgu. Spored je bil v znamenju glasbe Richarda Straussa in generacijo mlajšega švicarskega skladatelja Franka Martina. Uvodoma je zvenela Straussova orkestrska suita Žlahtni meščan. Sledilo je Šest monologov iz Slehernika Franka Martina, v katerih je kot solist nastopil baritonist Michael Nagy, koncert pa je sklenila simfonična pesnitev Smrt in poveličanje Richarda Straussa.

V oddaji Sedmi dan ponavljamo pogovor Roberta Kralja z mag. religiologije in etike Dejanom Levičnikom o angelih. Ta duhovna bitja so omenjana v tradiciji številnih verstev. Veliko vlogo imajo v judovskih in krščanskih spisih in tudi v islamu.

Za postni čas značilna meditacija s 14-imi deli oz. postajami Jezusovega trpljenja ni pritegnila le glasbenih ustvarjalcev vokalne ali vokalno-instrumentalne glasbe, ampak tudi nekatere skladatelje orgelske glasbe. Najbolj znan je morda Križev pot Marcela Dupreja, skladatelj, ki ga je navdihnila poezija Paula Claudela; delo, ki ga boste slišali v tokratni oddaji, pa je ustvaril belgijski skladatelj Jean-Marie Plum. Križev pót za orgle je nastal leta 1939, v prvih mesecih 2. svetovne vojne, skladatelj ga je posvetil prvim vojnim žrtvam. Kontemplativno in izrazito mistično delo izvedbeno ni najlažje, v izrazu pa je zelo sugestivno.
Igral bo Albert Leblanc.

Dr. Janko Kos, profesor primerjalne književnosti, pri katerem se je oblikovalo več deset generacij študentov komparativistike, v teh dneh praznuje svoj devetdeseti jubilej. Leta 2015 je izdal avtobiografsko delo Umetniki in meščani. V njem je mozaično prikazal svojo mladost, očetovo in materino družino ter ljudi, s katerimi se je srečeval do študijskih let. Za oddajo smo izbrali nekaj odlomkov iz knjige.

William Butler Yeats velja za enega najpomembnejših irskih pesnikov, pravzaprav kar za enega najpomembnejših literatov iztekajočega se 19. stoletja in prve polovice 20. stoletja. Yeats je bil leta 1923 kot prvi Irec nagrajen z Nobelovo nagrado za književnost. Pesmi je za Literarni nokturno prevedel Veno Taufer, razen druge – Pod vrbo tam na loki –, ki jo je poslovenil Janez Menart. V oddaji, posneti leta 2005 v studiih Radia Slovenija, pesmi interpretira dramski igralec Brane Šturbej.

Violinistka Lana Trotovšek je mlajša slovenska vrhunska glasbena poustvarjalka. Že vrsto let živi in uspešno dela v Londonu, koncertira v Združenem kraljestvu, po Evropi in širše po svetu. Je zmagovalka mednarodnih tekmovanj in prejemnica številnih nagrad. Iz violine je diplomirala na ljubljanski Akademiji za glasbo pri profesorju Volodji Balžalorskem. Študij je nadaljevala pri profesorju Ruggieru Ricciju v Salzburgu, na glasbenem kolidžu Trinity in Kraljevem kolidžu za glasbo v Londonu. V duu s klavirjem in v klavirskem Triu Greenwich ter drugih zasedbah nastopa v uglednih koncertnih dvoranah v Združenem kraljestvu. Njene komorne in solistične koncerte občinstvo sprejema z navdušenjem tudi v dunajski Koncertni hiši, v dvorani Concertgebouw v Amsterdamu in drugod po Evropi, na Kitajskem in v ZDA. Kot solistka je koncertirala z uglednimi evropskimi orkestri in s priznanimi komornimi glasbeniki. Solistične interpretacije Lane Trotovšek se odlikujejo z izrazito polno oblikovanim violinskim tonom ter občutenim in pretanjenim glasbenim niansiranjem. Njene izvedbe temeljijo na razumevanju in izvrstnem poznavanju violinskih tehnik in različnih slogovnih obdobij, jasno pa so izražene tudi z individualnim in sugestivnim glasbenim pripovedovanjem. Lana Trotovšek je v okviru 68. Festivala Ljubljana s pianistko Mario Canyigueral avgusta 2020 v treh zaporednih večerih izvedla vse Sonate za violino in klavir Ludwiga van Beethovna, tehnično in izvedbeno izredno zahtevna dela, izmed katerih bomo predstavili Sonato št. 7 v c-molu, op. 30. V zadnjih treh letih je posnela tudi zgoščenko s skoraj neznanimi deli češko-ruskega skladatelja pozne romantike Eduarda Napravnika, posvetila se je tudi sodobni glasbi za violino in izvedla koncert Venus Blazing / Blestleča Venera ali Venera žari sodobne irske skladateljice Deirdre Gribbin, ki nam ga je na novem posnetku prijazno posredoval radio BBC3. Lana Trotovšek je kot solistka v različnih violinskih koncertih nastopila z uglednimi simfoničnimi orkestri, kot so: Kraljevi filharmonični orkester, Litovski komorni orkester, Simfonični orkester iz Ulstra na Severnem Irskem in drugi, s katerimi je navdušila občinstvo v Ljubljani in Celovcu, v Belfastu, Bejrutu in Šanghaju. Z orkestrom Akademije za glasbo Ljubljana je izvedla koncertno skladbo Inventiones ferales Uroša Kreka, z Orkestrom Slovenske filharmonije pa je priljubljeni Škerjančev polet Ralpha Vaughana Williamsa in tudi za obe koncertni izvedbi prejela nagrado Prešernovega sklada. Med njenimi ključnimi dosežki zadnjih treh letih je še vrsta del, ki jih bomo predstavili v oddaji in o katerih bo govorila violinistka Lana Trotovšek. Pogovor in oddajo je pripravila in uredila Tjaša Krajnc.

Med imeni sodobnega francoskega romanopisja gotovo vzbuja posebno pozornost Christine Angot. Literarna kritika njena dela uvršča med avtofikcijo, sama pa je do tega zadržana, kot je razvidno iz zgornjega citata. V kritiško in bralsko ospredje je Christine Angot prišla leta 1999 s svojim sedmim delom – romanom Incest, v katerem je ponudila nefiltriran vpogled v izkušnjo incesta. Z drugačnim pripovednim pristopom je to izkušnjo ubesedila tudi v romanu Teden dni počitnic, ki je izpisan v nekakšnem negativu; s tem je ne nazadnje pokazala, kako zelo je literarna resničnost odvisna od pripovednega gledišča, je zapisal avtor Literarnega portreta Andrej Pleterski. In dodal, da roman po mnenju Christine Angot ni pričevanje, zato gre, kar sama piše o družbi, razumeti kot politično.

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.