Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Zbirka pesmi urugvajskega pesnika Maria Benedettija z naslovom Drugo nebo (izbrala in prevedla jih je Sara Virk) ponuja vrsto na pogled preprostih pesmi, ki pritegnejo. Ena izmed njih je pesem Občutja.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Reger je za življenja veljal za modernista, tako rekoč avantgardnega skladatelja, za številne celo radikalnega revolucionarja, ki je za vedno spremenil obraz in izraz glasbe. Zadnja trditev je po svoje tudi podkrepljena z letnico njegovega rojstva, saj je sodobnik Arnolda Schönberga. Tako ga lahko opredelimo tudi kot pripadnika rodu, ki je glasbo pripeljal iz romantike v modernizem. Regerjev modernizem pa se vseeno razlikuje od Schönbergovega. Reger nikoli ni iskal novih metod zlaganja glasbe, kot so bili atonalnost ali vsi poskusi zlaganja dvanajsttonske glasbe, ampak je znotraj tradicionalnega sistema tonalnosti pripeljal to kompozicijsko tehniko do samega skrajnega roba, kdaj pa nenamerno tudi čez.

V živo na programu gostimo slovenske glasbene poustvarjalce, s pogovori in izbrano glasbo pa predstavljamo njihovo umetniško delovanje.

15. marca 1842 je v Parizu umrl italijanski skladatelj Luigi Cherubini, ki je za življenja slovel kot odličen skladatelj oper in cerkvene glasbe. V njegovem opusu je tudi sedem maš in dva rekvijema. Rekvijem v c – molu je napisal leta 1815 in ga posvetil spominu na obglavljenega francoskega kralja Ludvika XVI.

Južna železnica je ime za dobrih 577 kilometrov dolgo železniško povezavo med Dunajem in Trstom. Zgrajena je bila sredi 19. stoletja, polovico prek slovenskega ozemlja. V stoletju in pol je preživela dve veliki vojni in eno manjšo in kar sedem oblik državnih oblasti: avstrijsko, SHS, Kraljevino Jugoslavijo, nemško in italijansko, SFRJ in samostojno Slovenijo. Danes teče čez ozemlja treh držav, a žal brez neposredne povezave.

Mestno gledališče Ptuj obeležuje 25. letnico delovanja, začetki gledališke dejavnosti na Ptuju pa segajo še veliko dlje v zgodovino, v zgodnje 18. stoletje, ko se omenjajo prve gledališke igre v tem prostoru. Zgodovinski arhiv na Ptuju je v sodelovanju z Mestnim gledališčem Ptuj pripravil razstavo, s katero želi prikazati pestro gledališko dogajanje na Ptuju s pomočjo dokumentov, ki jih hrani v svojih depojih. O teh zgodovinskih trenutkih bosta v oddaji Oder govorila avtorica razstave Nataša Majerič Kekec in direktor Mestnega gledališča Ptuj Peter Srpčič. Oddajo je pripravila Aleksandra Saška Gruden.

Glasbena medigra

Veliki jazzovski orkestri (big bandi) so v zgodovini odigrali pomembno vlogo. Od poznih dvajsetih letih 20. stoletja so se obdržali vse do danes. Prisluhnite zgodbam iz preteklosti in tudi sodobnim jazzovskim orkestrom.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

30. septembra lani sta Pariški orkester in dirigent Paavo Järvi v Pariški filharmoniji gostila izjemnega ameriškega violinista Gila Shahama, ki je izvedel Koncert za violino in orkester v D-duru, op. 35 Petra Iljiča Čajkovskega. V drugi polovici večera pa se je orkester posvetil francoski ustvarjalnosti, trem simfoničnim skicam Morje, L. 109 Clauda Debussyja in drugi suiti iz glasbe za balet Dafnis in Hloa Mauricea Ravela.

Sedemnajstega februarja je ustavna komisija državnega zbora RS na seji soglasno sprejela sklep predloga za začetek postopka za umestitev slovenskega znakovnega jezika in jezika gluhoslepih v ustavo. Kakšna so bila prizadevanja za vpis v ustavo jezika gluhoslepih in kakšen je jezik gluhoslepih, kaj ga zaznamuje in katere so njegove posebnosti - o tem bomo govorili v današnji oddaji Jezikovni pogovori z gostjama iz Združenja gluhoslepih Slovenije DLAN: strokovno delavko in jezikoslovko Ireno Ipavec Dobrota ter sekretarko Simono Gerenčer Pegan, ki je tudi strokovna vodja združenja. Oddajo je pripravila Petra Medved.

Gospe in gospodje, vabimo vas k poslušanju skladb Ildebranda Pizzettija.
Italijanski skladatelj, ki je ustvarjal v prvi polovici 20.stoletja, se je posvečal predvsem operi: po nekaterih podatkih jih je napisal kar 20. In v njih se je tudi najbolje izrazil v vlogi estetskega prenovitelja italijanskega glasbenega gledališča po verizmu. Zborovske skladbe pa so spojitev njegovega obvladovanja glasbenega stavka italijanskih renesančnih mojstrov in zvočnih barv 20. stoletja, skozi katere preseva glasbeni impresionizem.

Davno davno, ko so na tem Otoku komaj začeli šteti čas, je v kamniti palači na kraju, kjer je zdaj jezero Bala, živel nadvse hudoben kralj. O njem so pravili: »Kogar je hotel ubiti, je ubil; kogar je hotel pustiti živega, ga je pustil,« in o teh zadnjih so pristavili, da jih je bilo kaj malo.
Nekega dne, kmalu potem, ko je zasedel prestol in je bil še mlad mož, se je sprehajal po vrtu in razmišljal o svojih naslednjih okrutnostih – ko mu je na uho udaril glas ...

Iz nekoč v danes: pravljice iz zapuščine Kristine Brenkove.
Izbor pravljic nastaja v sodelovanju Anje Štefan in Ajde Rooss, umetniške vodje Lutkovnega gledališča Ljubljana.
Program iz Nekoč v danes nastaja v koprodukciji RTV SLO program ARS in Lutkovnega gledališča Ljubljana.

Barbara Korun je študirala slovenščino in primerjalno književnost. Dolga leta je poučevala slovenščino, nekaj časa delala v gledališču, zadnja leta pa se kot svobodna ustvarjalka posveča predvsem poeziji. Do zdaj je izdala šest pesniških zbirk: Ostrina miline, Zapiski iz podmizja, Razpoke, Pridem takoj, Čečica, motnjena od ljubezni in Vmes. Že vrsto let organizira in vodi pogovore s slovenskimi pesnicami pod naslovom Pesnice o pesnicah. Lani je za svoje delo prejela nagrado Mira. Kmalu, konec marca ali v začetku aprila, bo izšla njena nova pesniška zbirka Idioritmija. Nekaj pesmi iz nje v oddaji interpretira avtorica sama.

Tudi v današnji oddaji se bomo zazrli v preteklost in se spomnili odraščanja neke generacije. Podali se bomo nazaj v otroštvo, k dobrim starim risankam. Zato zdaj vsem nostalgikom namenjamo nekaj odlomkov iz najbolj priljubljenih risank. Po veseljaško razigrani celovečerni risanki Mala morska deklica sta v istem duhu nastali tudi risanki Lepotica in zver (1991) in Aladin (1992), prav tako pa bomo v današnji oddaji predstavili animirani film Pocahontas iz leta 1995.

V oddaji predvajamo posnetke skladb, ki smo jih za naš arhiv posneli s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija in drugimi priznanimi slovenskimi orkestri.

V prvem delu romana Lojzeta Kovačiča Prišleki smo spremljali fanta iz narodnostno mešane družine, ki se je iz Basla v Švici preselila k očetovim sorodnikom na Dolenjsko in nato v Ljubljano. V drugem delu se je fant že nekoliko prilagodil novemu okolju, a se je tudi pri nas začela 2. svetovna vojna. Oddajo je leta 2010 pripravila Nada Barbarič. Odlomke je interpretiral igralec Aleš Valič, spremno besedo pa napovedovalka Maja Moll. Redaktor Vlado Motnikar, glasbena oprema Marko Stopar, ton in montaža Mirko Marinšek in Vladimir Tušek. Režija: Grega Tozon.

Vpogled v glasbeno sodobnost, novi posnetki, predstavitve zasedb, poglobljeni tematski pregledi in portreti tujih in domačih skladateljev, klasikov sodobne glasbe in najmlajših ustvarjalcev.

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.