Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Saj vemo, kako je z oblaki, lahko se zgrnejo, zakrijejo sonce in zatemnijo nebo in obzorje, pa vendar ne morejo zastreti dnevne svetlobe. Res doumeti pa vsega tega tako ali tako ni mogoče, saj je vse v božjih rokah. Tako občutje seva iz pesmi z naslovom Naših src Mornar Vladimirja Kosa. Interpretira: dramski igralec Pavle Ravnohrib.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Tokratno oddajo Sledi večnosti bomo namenili pred kratkim umrlemu msgr. Francu Vončini, zadnjemu domačemu duhovniku na Tržaškem. Še do pred kratkim je skrbel za duhovno oskrbo Slovencev v Rojanu, v predmestju Trsta, kjer se je leta 1937 tudi rodil. Služboval je v Bazovici, pri Sv. Jakobu in na Opčinah. Vodil je župnijo v Mačkovljah in Boljuncu. Na prehodu iz 20. v 21. stoletje je bil vikar za slovenske vernike tržaške škofije. Prizadeval si je za poživitev verskega življenja med Slovenci, bil duhovni voditelj Slovenske zamejske skavtske organizacije in šolski katehet. Spomin nanj bomo obudili v družbi njegovih vernikov in dolgoletnih prijateljev.

»Ne poznam nobenega slovenskega pesnika ne na cerkvenem ne na posvetnem področju, ki bi imel toliko uglasbenih pesmi,« je v uvodu v pesmarico s 421 skladbami na njegove pesmi zapisal dr. Edo Škulj. Največ jih je uglasbil skladatelj Matija Tomc, navdihnile pa so tudi Hugolina Sattnerja, Franca Kimovca, Lojzeta Mava, Stanka in Franca Premrla ter druge.
Vzrok za priljubljenost Malijevih besedil med skladatelji pa ni pomanjkanje drugih besedil, ampak so, kot je zapisal dr. Edo Škulj, »tá ustrezala njihovemu čutenju«.

Iz mariborske stolnice na tretjo velikonočno nedeljo neposredno prenašamo sveto mašo, ki jo daruje mariborski nadškof Alojzij Cvikl.

V oddaji Evroradijski koncert predvajamo posnetek koncerta Orkestra Severnonemškega radia in pianista Dejana Lazića, ki sta pod dirigentskim vodstvom Krzysztofa Urbańskega nastopila 12. septembra lani v mestu Wismar v nemški zvezni deželi Mecklenburg-Predpomorjanska. Na sporedu koncerta so bila dela Ludwiga van Beethovna: Uvertura Coriolan v c-molu, op. 62, Koncert za klavir in orkester št. 5 v Es-duru, op. 73 in Simfonija št. 1 v C-duru, op. 21.

Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Pisatelj in dramatik Emil Filipčič je eden tistih avtorjev, ki v svoja dela neposredno prenašajo resnično življenje, a ga hkrati na različne načine predelujejo in preoblikujejo. Včasih do absurda, spet drugič bolj premočrtno, skoraj dokumentarno.
Interpretira Primož Pirnat.

Zvezde svetovnih opernih odrov imajo na programu Ars posebno oddajo.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

V oddaji Musica noster amor boste tokrat lahko slišali »Glasbo za osamljenost duše«, posebni koncertni projekt, ki je nastal 5. junija lani v Berwaldovi dvorani v Stockholmu. V času na Švedskem razglašene epidemije ga je pripravil Švedski radio in ga posredoval v izmenjavo Evropske zveze radijskih postaj. Idejni vodja projekta je bil dirigent Daniel Harding; s programom je želel opozoriti na težke razmere med epidemijo na Švedskem oziroma na osamljenost, ki so jo v izolaciji (ob)čutili premnogi ljudje.
Osrednje delo sporeda je bila Sibeliusova introspektivna, štiristavčna Simfonija št. 4 v a-molu, op. 63, ki jo je izvedel Simfonični orkester Švedskega radia pod vodstvom šefa dirigenta Daniela Hardinga. Idejni vodja projekta si je med stavki kot glasbene vrinke, ki se subtilno povezujejo s tesnobnim ozračjem Sibeliusovega "psihoanalitičnega" simfoničnega dela, zamislil samospev Osamljen v jeseni iz Pesmi o zemlji Gustava Mahlerja, Pogrebno glasbo za kraljico Marijo Henryja Purcella in arijo Erbarme dich, mein Gott (Imej usmiljenje, moj Bog, zavoljo mojih solz) iz drugega dela Pasijona po Mateju Johanna Sebastiana Bacha. Solistka v samospevu in ariji je bila mezzosopranistka Ann Halenberg, pri izvedbi Purcellovega dela so sodelovali še člani Zbora Švedskega radia, ki so bili zaradi strogih ukrepov razporejeni kar po sedišču pod odrom Berwaldove dvorane.

Naš gost je David Kisilak iz Murske Sobote. Zaposlen je v pisarni tamkajšnjega škofijskega urada Evangeličanske cerkve, opravlja pa tudi službo kantorja, torej skrbi za glasbeno podobo bogoslužij. Njegova življenjska zgodba je res pestra. Po izobrazbi je diplomirani upravni organizator, službuje pri evangeličanih, kot vernik pripada občestvu Binkoštne cerkve, njegova žena pa je katoličanka. Vendar pravi, da vera in ljubezen premostita vse razlike.

V tokratni oddaji se bodo orgle povezovale z zvočnostjo oboe in trobente, na sporedu bo glasba Carla Phlippa Emanuela Bacha, Georga Philippa Telemanna, Francesca Saveria Geminianija, Williama Corbetta in Bohumirja Fingerja.

Francoska – in širša – javnost že dobrih pet desetletij prebira dela pisatelja Gabriela Matzneffa. Pripadnik francoskih intelektualnih krogov, prijatelj državnikov, gost pogovornih oddaj. V kultni francoski oddaji L'Apostrophe prizna, da ga privlačijo les moins de seize ans, mlajše od šestnajstih let. Z njim vred se gostje oddaje hehetajo, smejejo, šalijo. Voditelj ga okliče za specialista za mladoletnice in gimnazijke. V svoja dela pa ni ujel zgolj svojih spolnih fantazij, v njih je ujel manilske dečke iz mesa in krvi, žrtve otroške prostitucije, ter mladoletnice, ki danes kot odrasle ženske nosijo težo svoje preteklosti. Z njimi naj bi po njegovih besedah delil izkušnjo spolnosti in ljubezni. So si to izkušnjo zares delili? Kaj pravzaprav pomeni privolitev, ko mladi um še odkriva svet? Je odnos med odraslim moškim in mladostnico lahko enakopraven? In kakšna popotnica za življenje je tak odnos? To se v svoji romansirani avtobiografiji z naslovom Privolitev sprašuje francoska pisateljica in urednica Vanessa Springora, nekoč ena izmed Matzneffovih mladoletnih ljubic. Odlomek je izbrala in prevedla Nastja Virk. Interpretira Sabina Kogovšek.

Borut Kraševec je obogatil prevodno književnost z vrsto prevodov iz ruščine, med drugim s prevodom Bratov Karamazovih, lani pa se je predstavil tudi kot odličen romanopisec s prvencem Agni. V Literarnem nokturnu ga bomo spoznali še kot mojstra kratke kratke pripovedi. Nikar ne zamudite.

Nocojšnjo oddajo Glasbeni portret posvečamo slovenskemu skladatelju Matiji Bravničarju, enemu najopaznejših neoklasicističnih simfonikov pri nas.

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.