Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Philip Larkin velja za enega najpomembnješih angleških pesnikov 20. stoletja. Za življenja je objavil le štiri pesniške zbirke, precej jih je izšlo po njegovi smrti. Z odvrnitvijo od modernizma in vrnitvijo k tradicionalnejšim oblikam, se je Larkin vrnil tudi k temam vsakdanjega življenja in najbolj elementarnih pojavov. Pesem Čakal sem zajtrk,medtem ko se je česala je prevedel Veno Taufer, interpretira pa jo dramski igralec Milan Štefe.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Prvo oddajo iz cikla Skladatelj tedna, ki bo tokrat namenjen Ruski peterki, namenjamo Aleksandru Borodinu, najstarejšemu članu iz kroga skladateljev, ki so si prizadevali za nacionalno obarvano rusko umetniško glasbo.

Začetek bo v znamenju prejemnika nagrade časnika Delo za najboljši roman preteklega leta "kresnik" – Agni je napisal Borut Kraševec, predsednica žirije Mimi Podkrižnik pa je povzela njeno utemeljitev. Predstavili bomo nekaj poudarkov na začetku tedna odprte razstave "Zlata sled" v Narodnem muzeju Slovenije. Sledila bosta uvoda v še dve razstavi: v ljubljanskem Muzeju sodobne umetnosti Metelkova ponujajo razstavo "Spoznanje! Upor! Reakcijo! Performans in politka v 90-ih letih v pojugoslovanskem kontekstu", v Kopru pa razstavo Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov "majski salon". V Mariboru se začenja Festival Lent, v Ljubljani pa osrednji del poletnega dela "Pripovedovalskega festivala". Poslovimo se z utrinkom z začetka Primorskega poletnega festivala.

Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

V mesecu »rožniku«, kot se je nekoč reklo juniju, se naravno okolje razbohoti do vrhunca rasti. Seveda pa je »narava«, kot rečemo naravnemu okolju, že stoletja kulturna pokrajina, saj tako dolinam, poljem, kotlinam in gozdovom ljudje podobo sodoločajo že stoletja. Danes se temu reče »trajnostni razvoj kulturne pokrajine«, in ob primeru Ljubljanskega barja se o tem pogovarjamo z raziskovalko Matejo Šmid Hribar z Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU.

Oddajo Ženske v svetu glasbe tokrat petič namenjamo sodobni glasbi skladateljic, katerih glasbena dela so bila predstavljena na zadnjem Mednarodnem Rostrumu skladateljev. Mednarodni glasbeni svet je leta 2020 spodbudil iniciativo Skriti zakladi na glasbenih posnetkih. Skladateljice iz dvajsetih držav so se predstavile s posnetki skladb za različne zasedbe. V peti oddaji iz cikla Skriti zakladi z Rostruma skladateljic bomo predstavili skladbi iz Slovenije in Portugalske.Najprej bomo poslušali skladbo Meditacija o bližini za akordeon in zvočnike, ki jo je leta 2008 ustvarila skladateljica Bojana Šaljić Podéšva, ki se je rodila leta 1978 v Mariboru. Skladateljica v skladbi povezuje bližino instrumentalne zvočnosti in elektroakustične zvočne palete. Skladbo Meditacija o bližini Bojane Šaljić Podéšva bo ob elektroakustičnem posnetku izvedel vrhunski slovenski akordeonist Luka Juhart, ki je s skladateljico sodeloval tudi med nastajanjem tega dela. Iz drugačnega kulturnega in glasbenega okolja prihaja skladateljica Ines Bádalo, ki se je rodila leta 1989 v Španiji, nedaleč od meje s Portugalsko staršem iz Španije in Portugalske. Svojo glasbeno pot je razvila v obeh iberskih deželah ter povezala in soočila z bogastvom večkulturnih izkušenj. Ines Badalo je leta 2017 po naročilu fundacije Gulbenkian napisala skladbo Entropía. S to skladbo je zmagala na 10. skladateljskem natečaju za orkestrska dela mladih skladateljev, ki sta ga razpisala program Antena 2 portugalske radiotelevizije in portugalsko združenje avtorjev. Ines Badalo je bila prva ženska, ki je prejela to skladateljsko nagrado. Njeno skladbo Entropía bo izvedel simfonični orkester Gulbenkian, ki ga vodi dirigent Nuno Coelho da Silva.Oddajo je pripravila in uredila Tjaša Krajnc.

Vprašanja, ki si jih ob 30. rojstnem dnevu Slovenije zastavljamo v oddaji: Kje smo, kam gremo, in kam bi morali iti? Naša družba je izjemno pisana, razlikujemo se po starosti, spolu, narodnosti, veri, prepričanjih, a vendar se včasih zdi, da o prihodnosti pri nas in po svetu odločajo zgolj beli moški nad 50 let. Izjeme so silno redke. Zato v oddaji o prihodnosti sprašujemo tiste, ki so v naši državi večinoma popolnoma spregledani – mlade odrasle.

Področja, ki so pomembna za prihodnost naše družbe in države, so tako številna, da je v tej oddaji nemogoče nasloviti vsa. Avtorica oddaje Karmen Kogoj Ogris je identificirala tri po njenem mnenju ključna področja, ki prinašajo neznanske izzive, a hkrati lahko sprožajo pozitivne spremembe: to so okolje in trajnostni razvoj, duševno zdravje ter enakopravna in vključujoča družba. Kasneje je premislek naplavil še veliko, heterogeno področje umetnosti.

Zato sta nastala dva ločena pogovora. V prvem delu oddaje boste slišali pogovor s tremi mladimi strokovnjakinjami Uršo Leban, Niko Kovač in Niko Tavčar, ki je nastal v radijskem studiu. Nekaj dni pozneje pa se je avtorica oddaje v zavetju ljubljanske Drame pogovarjala še z mladim dramskim igralcem Benjaminom Krnetićem. Oba pogovora dajeta vpogled v svet, ki bi ga moral po mnenju avtorice poznati vsak, ki danes, v tem trenutku, kroji jutrišnjo prihodnost.

Na vrsti je še druga iz niza dveh oddaj znotraj niza Medenina in patina, ki ga posvečamo River City Brass Bandu iz nekdanje pensilvanske prestolnice jeklarstva – Pittsburgha. Razpon slogov bo zares izjemen vse od balade legendarne vodje ansambla Dire Straits Marka Knopflerja, country glasbe do ljudskih plesov keltskega obrobja Zahodne Evrope. Pa prisluhnite skladbam The Devil Went Down to Georgia Charlieja Danielsa in Thank God I'm a Country Boy Johna Martina Summersa v priredbi Drewa Fenella, kjer se bo v teh klasikah countryja spet izkazal vokalni trio samega Fenella in njegovih kompanjonov, kornetistov Shawna Willsona in Stephena McGougha.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Mojca Širok je leta 2018 objavila svoje prvo leposlovno delo, kriminalko Pogodba. V njej je prikazala kompleksno naravo kriminala v italijanski družbi. Letos je pri isti založbi, pri Mladinski knjigi, objavila svojo drugo kriminalko z naslovom Evidenca. Zasnova romana je podobna – tudi v tem romanu sežejo lovke kriminala zelo globoko v preteklost, vse do nekdanje Službe državne varnosti, in zelo visoko v politične vrhove. Hkrati avtorica namigne, da v igro vstopajo novi in še nevarnejši igralci.

Tako kot prejšnjo tudi današnjo oddajo namenjamo novim delom študentov kompozicije na Akademiji za glasbo, in sicer bomo v ciklu treh oddaj poslušali dela, ki so v zadnjih petih letih zvenela v okviru koncertnega abonmaja akademije (zadnja tri leta abonmaja Tutti).
Prvo oddajo, ki je bila na sporedu prejšnji teden, smo posvetili študentoma Marka Mihevca Tilnu Slakanu in Teji Merhar, prihodnji teden bomo cikel sklenili s študenti Damjanom Tomoskim, Anjo Lobnik, Maticem Romihom in Ano Zlobko, ki študirajo pod vodstvom Uroša Rojka, Vita Žuraja in Janija Goloba, danes pa bodo zvenela dela študentov Janija Goloba in Dušana Bavdka, in sicer Andraža Lasiča, Jeana Markiča ter Leona Firšta.

Recenzije so napisali Aljaž Krivec, Tonja Jelen, Marko Golja in Miša Gams.

Škerjanc je avtor treh zelo različnih klavirskih koncertov. Poleg lahkotnega Concertina za klavir in godala iz leta 1949 in poskusa v neobičajni zvrsti Koncerta za levo roko in orkester iz šestdesetih let je leta 1940 zložil povsem klasično zamišljen koncert. Če se je Škerjanc v svojem Klavirskem koncertu skliceval na tradicijo te zvrsti, ki ji lahko sledimo od Beethovna mimo Chopina do Rahmaninova, pa so reference Koncerta za klavir in pihala Slavka Osterca iz leta 1933 novejše. Ob omembi skladbe težko prezremo, da je Igor Stravinski deset let pred tem ustvaril delo z enakim naslovom in zasedbo.

Glasbena medigra

Maja Vidmar s svojo poezijo pomembno sooblikuje sodobno slovensko kulturo. Ob njenem okroglem jubileju smo v oddajo uvrstili nekaj pesmi iz njene zbirke Pojavi in vas vabimo k poslušanju.

Ob 120. obletnici rojstva pesnika Josipa Murna - Aleksandrova boste v oddaji slišali esej pisatelja in akademika Franceta Bernika Problem odtujenosti v Murnovi poeziji, ki je izšel v reviji Sodobnost leta 1979. Literarni zgodovinar, pisatelj in akademik France Bernik je raziskoval slovensko literaturo od romantike do sodobnosti s težišči na realizmu, moderni in na novejši prozi z vojno tematiko. Glasbeni vložki, ki jih je izbral Mihael Kozjek, so odlomki iz Spominskih listov za klavir Emila Adamiča v izvedbi pianista Acija Bertonclja. Besedilo je izbral in uredil Andrej Rot, tonski mojster je bil Vito Plavčak, brala sta Mateja Perpar in Dejan Kaloper.

Orkester festivala Luzern je 22. avgusta pred dvema letoma v koncertni dvorani Kulturnega in kongresnega centra Luzern gostil grškega violinista Leonidasa Kavakosa in kanadskega dirigenta Yannicka Nézeta-Séguina. Na programu sta bila: Simfonija št. 4 v c-molu Dmitrija Šostakoviča in Koncert za violino in orkester v D-duru, op. 61 Ludwiga van Beethovna.

Igra, nastala po predlogi Milana Jesiha, je parafraza znane zgodbe o nebojevitem bikcu Ferdinandu, ki jo je leta 1936 napisal ameriški pisatelj Munro Leaf, v slovenščini pa je v prevodu Janeza Gradišnika prvič izšla leta 1957 in je s Piko Nogavičko in Medvedom Pujem postala ena izmed knjig, ki še vedno vzgaja in navdihuje rodove otrok. Sicer pa Jesih s svojo različico za ozaveščene odrasle v svetu vsakovrstnega klanja za gospodarsko uspešnost neusmiljeno zrcali današnji čas bojevitih povzpetnikov in izigranih miroljubnežev.

Glasbena medigra

Oddaja prinaša novosti s sodobne jazzovske scene, obravnava pa tudi zanimive zgodovinske jazzovske teme.