Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci Uredništva za resno glasbo.

Interpretacija pesmi ali lirskega zapisa domačih ali tujih književnih ustvarjalcev.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci Uredništva za resno glasbo.

Festival Europa cantat je pred vrati! Prireditev, ki privablja množice pevcev in zborovskih strokovnjakov in jim ponuja tudi množico odličnih koncertov domačih in tujih izvajalcev ter zborovsko izobraževanje v takih povezavah, v kakršnih si jih doslej niti misliti niste mogli, se bo začela v Ljubljani čez natanko teden dni, 17. julija, in bo trajala do 22. julija.

Kaj bo ponudil festival in kaj se dogaja v njegovem zakulisju, pa bomo izvedeli od gostij: Urške Bittner Pipan, voditeljice festivala, in Mihele Jagodic, programske voditeljice festivala.

Umrl je Josip Osti, pesnik, pisatelj, prevajalec, literarni kritik in esejist. Rodil se je leta 1945 v Sarajevu, oče je bil Slovenec, mati Hrvatica. Diplomiral je na Filozofski fakulteti, bil je med drugim urednik kulture pri študentskem listu Naši dani, urednik pri založbi Veselin Masleša, tajnik podružnice pisateljev Sarajeva in direktor mednarodne literarne prireditve Sarajevski dnevi poezije. Leta 1990 se je preselil v Slovenijo in sčasoma posvojil slovenščino kot jezik svojega pisanja. Njegov literarni opus je izjemno obsežen, za mnoga dela je bil tudi nagrajen – prejel je nagrado Trebinjskih večerov poezije za najboljši pesniški prvenec v Bosni in Hercegovini leta 1971 pa mednarodno literarno nagrado Vilenica 1994, v zadnjih letih tudi Veronikino, Župančičevo in Jenkovo nagrado. Vabimo vas, da prisluhnete pogovoru, ki ga je z Josipom Ostijem lani posnel Vlado Motnikar.

V tokratnem potovanju bomo v oddaji Oddaljeni zvočni svetovi slišali glasbo Duhoborcev in ljudstva Kvakiutl iz Kanade, Beduinov s Sinajskega polotoka, z indonezijskega otoka Sulavezi in iz indijskega Radžastana … Oddajo je pripravil Tomaž Rauch.

Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Tedenski pregled dogodkov v kulturi so zaznamovali festival sodobne umetnosti Art Stays, oblikovanje modernih interierjev, 60. obletnica mednarodnega simpozija kiparjev Forma viva, razstava Lojzeta Logarja in Evgena Bavčarja, muzej bančništva in razstava Hinka Smrekarja.

Glasbena medigra.

Tanja Tuma je nova predsednica slovenskega centra Pen, je pa tudi pisateljica in nekdanja založnica. Nedavno je napisala roman o prvem sodobnem slovenskem založniku Lavoslavu Schwentnerju, ki je živel med letoma 1865 in 1952 in ga še danes pomnimo kot človeka, ki je izdal številna dela slovenske moderne, predvsem Cankarjeva. Staša Grahek se je s Tanjo Tuma pogovarjala predvsem o Schwentnerju, pa tudi o romanu, katerega osrednji lik je.

Sproščeno sobotno popoldansko druženje ob jazzovski glasbi različnih smeri pripravlja glasbeni urednik Hugo Šekoranja.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Na kakšno glasbo pleše Giselle? Kako je ubran korak Petruške? Baletna glasba s svetovno znanih predstav in tudi iz manj znane plesne literature.

Prejšnji teden smo predstavili življenje na amboiškem gradu v 15. in 16. stoletju, danes pa se bomo odpravili do le nekaj kilometrov oddaljenega gradu Chenonceau, ki so ga v 16. stoletju zgradili na bregu reke Cher, pritoka Loare. Morda najbolj razvpita osebnost, ki je zaznamovala Chenonceau, je bila plemkinja Diana de Poitiers. Za življenja je veljala za najlepšo žensko v Franciji, bila je nevarna tekmica kraljici Katarini Medičejski. Bila je tudi metresa Henrika II., ki je postal francoski kralj leta 1547 in je Diani podaril Chenonceau. Dogajanje na tem gradu bomo tudi danes osvetlili ob pomoči zapiskov francoskega zgodovinarja Ivana Cloulasa. Slišali boste tudi raznovrstno paleto glasbenih primerov Giacoma Meyerbeera, Carla Marie von Webra, Jacoba Arcadelta, Jacquesa Iberta, Thoinota Arbeauja, Clementa Janequina in Jeana-Jacqueasa Rousseasuja, ki je v Chenonceauju bival nekaj mesece v času, ko je za grad skrbela Madame de Fontaine, prelepa muza literatov razsvetljenskega obdobja.

Ruski pisatelj Ilja Grigorevič Ehrenburg se je rodil pred sto tridesetimi leti. Bil je pisatelj, pesnik in novinar, kot poročevalec je delal med obema svetovnima vojnama in med špansko državljansko vojno. Snovi za romane je imel zato veliko; napisal je več kot sto knjig, med njimi tudi roman Padec Pariza, v katerem opisuje začetek druge svetovne vojne v francoski prestolnici. Prevedel ga je Silvester Škerl.

Arsov sobotni večer namenjamo skladbam, primernim utripu in času.

V Literarnem nokturnu bomo slišali nekaj pesmi pesnika, komediografa, prevajalca in nekdanjega radijskega kolega Ervina Fritza. Odlikujejo se s humornostjo, tudi posmehljivostjo in bridkostjo.

Poslušali bomo tele izvajalce:
tenorist Eduardo Valdes je nastopil kot Bruno, basist David Crawford kot Walton, mezzosopranistka MaryAnn McCormick kot Kraljica Henrietta, basist Luca Pisaroni kot George, baritonist Aleksej Markov kot Richard, tenorist Javier Camarena kot Arthur in sopranistka Diana Damrau kot Elvira.
Posnetek je nastal štirinajstega julija v Madridu. Zbor in orkester Metropolitanske opere je vodil Maurizio Benini.

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.