Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.
Izpostavljamo oddaje Glasbena jutranjica, Skladatelj tedna (George Gershwin), Filmska glasba (Puljski filmski festival, 2. del), Recital (pianist Stephen Hough & prijatelji), Petkov koncertni večer (Orkester Slovenske filharmonije, Ji-Čen Lin, Primož Novšak in Mile Kosi) in Jazz Ars (Avishai Cohen).
Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
George Gershwin je svoje spretno skladateljsko pero za ustvarjanje izrabljal v zgodnjih jutranjih urah, ko je mesto še spalo. Čeprav je melodije snoval hitro, k delu vseeno ni vedno rad sedel. To naj bi bilo zanj napor. Ko pa se je enkrat lotil, je melodije in ritme dolgo pilil in obdeloval zelo skrbno. Ustvarjal je lahko tudi v sobi, polni gostov. Nekoč je celo dejal, da je mrzlično, burno mesto New York najprimernejši prostor na svetu za delo.
Po beloruskih predsedniških volitvah 9. avgusta lani je zlasti po silovitem uporu tako opozicije kot velikega dela državljanov kazalo, da avtokrat Aleksandar Lukašenko politično ne bo preživel. Toda izkazalo se je, da se še bolj krčevito oklepa oblasti za vsako ceno. Z brutalnim in eksemplaričnim kaznovanjem civilne družbe ima na svoji strani še vedno ves represivni aparat, kriza pa odraža tudi njegov prezir do državljanov. V oddaji Eppur si muove, ki jo je pripravil Miha Lampreht, analiziramo, zakaj je beloruski predsednik politično preživel in kakšne so možnosti, da ostane na oblasti tudi eno leto po pregovorno ukradenih predsedniških volitvah.
Oddajo namenjamo Dekliškemu zboru sv. Stanislava. Sestav je del zborovske piramide, ki jo že vrsto let uspešno gradijo na Škofijski klasični gimnaziji v Ljubljani. Vodi ga dirigentka Helena Fojkar Zupančič, ki je s predanim delom zbor oblikovala v eno najboljših zasedb pri nas. Danes bomo v oddaji v izvedbi pevk slišali skladbe iz zakladnice slovenskega ljudskega izročila.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Jutri se končuje 68. puljski filmski festival, ki velja za najstarejši filmski festival na območju nekdanje Jugoslavije. V prejšnji oddaji smo pri predstavitvi slovenskega sodelovanja na nekdanjem Festivalu jugoslovanskega igranega filma prispeli do leta 1963. Danes nadaljujemo s pregledom do leta 1990.
Leta 1957 je skladatelj Gunther Schuller z izrazom Third Stream / Tretji tok / Tretja smer označil glasbeni žanr, ki združuje klasično glasbo in jazz. Pripravlja Hugo Šekoranja.
Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.
Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.
Roboti hitro osvajajo nova znanja in spretnosti ter postajajo bolj avtonomni, s tem pa tudi vse bolj zapuščajo predvidljivo tovarniško okolje in prihajajo v neposreden stik z ljudmi. Pogostejši so tudi humanoidni, človeku podobni roboti. Ob tem naglem napredku robotike prihaja vse bolj v ospredje tudi naš odnos do te tehnologije. Ta je večplasten, ambivalenten in zato tudi iskanje odgovorov na vprašanja, ki tu nastajajo, sega na različna področja.
Na presečišču umetnosti, informatike in robotike deluje tudi današnja gostja oddaje Maša Jazbec, ki je iz humanistične informatike doktorirala na japonski Univerzi v Cukubi. Med svojim študijem na Japonskem je raziskovala tudi v laboratoriju Hirošija Išigura, ki se je prvi lotil izdelave ljudem čim bolj podobnih humanoidnih robotov. Ta japonski robotik meni, da se lahko prav od robotov veliko naučimo o nas samih. Raziskave Maše Jazbec so se tako osredotočile na določene vidike naše zaznave.
»Zanimalo me je, če lahko oziroma do katere mere lahko z različnimi stimulusi pretentamo naše možgane, da bi telo robota vzeli kot za svoje,« pove dr. Maša Jazbec, vodja DDTLab-a v Trbovljah.
To je pomembno tudi zaradi možnosti vodenja robota na daljavo. Testirance so opremili z očali za virtualno resničnost, prek katerih so lahko videli, kar bi sicer videl robot. Ko so pogledali navzdol, so namesto svojega telesa videli telo robota.
»V eksperimentu, ki smo ga izvajali z androidom Geminoidom, je več kot 90 % testirancev potrdilo, da so za nekaj minut čutili telo Geminoida, kot bi bilo njihovo.«
Presenetljiv trenutek je bil tudi, ko so zaveso, ki je ločevala robota od človeka, umaknili in so testiranci pred seboj zagledali sebe.
»Lahko so se rokovali in poročali so o neverjetnih občutkih. Niso vedeli, v katerem telesu so.«
Kako je bil videti eksperiment, lahko preverite na tej povezavi.
Maša Jazbec sicer v okviru Delavskega doma Trbovlje vodi DDTLab, kjer se med drugim ukvarjajo s kreativno rehabilitacijo z robotiko. Tam sta rezidenčna robota mala humanoidna robotka Eva in robotska roka Yaski, ki ju je mogoče usmerjati tudi s pomočjo vmesnika med možgani in strojem. Yaski denimo slika, piše, riše tako, da ga je mogoče usmerjati kar z mislimi.
Vabljeni k poslušanju celotnega pogovora.
Priporoči:
Na presečišču umetnosti, informatike in robotike deluje tudi današnja gostja oddaje Maša Jazbec, ki je iz humanistične informatike doktorirala na japonski Univerzi v Cukubi. Med svojim študijem na Japonskem je raziskovala tudi v laboratoriju Hirošija Išigura, ki se je prvi lotil izdelave ljudem čim bolj podobnih humanoidnih robotov. Ta japonski robotik meni, da se lahko prav od robotov veliko naučimo o nas samih. Raziskave Maše Jazbec so se tako osredotočile na določene vidike naše zaznave.
»Zanimalo me je, če lahko oziroma do katere mere lahko z različnimi stimulusi pretentamo naše možgane, da bi telo robota vzeli kot za svoje,« pove dr. Maša Jazbec, vodja DDTLab-a v Trbovljah.
To je pomembno tudi zaradi možnosti vodenja robota na daljavo. Testirance so opremili z očali za virtualno resničnost, prek katerih so lahko videli, kar bi sicer videl robot. Ko so pogledali navzdol, so namesto svojega telesa videli telo robota.
»V eksperimentu, ki smo ga izvajali z androidom Geminoidom, je več kot 90 % testirancev potrdilo, da so za nekaj minut čutili telo Geminoida, kot bi bilo njihovo.«
Presenetljiv trenutek je bil tudi, ko so zaveso, ki je ločevala robota od človeka, umaknili in so testiranci pred seboj zagledali sebe.
»Lahko so se rokovali in poročali so o neverjetnih občutkih. Niso vedeli, v katerem telesu so.«
Kako je bil videti eksperiment, lahko preverite na tej povezavi.
Maša Jazbec sicer v okviru Delavskega doma Trbovlje vodi DDTLab, kjer se med drugim ukvarjajo s kreativno rehabilitacijo z robotiko. Tam sta rezidenčna robota mala humanoidna robotka Eva in robotska roka Yaski, ki ju je mogoče usmerjati tudi s pomočjo vmesnika med možgani in strojem. Yaski denimo slika, piše, riše tako, da ga je mogoče usmerjati kar z mislimi.
Vabljeni k poslušanju celotnega pogovora.','https://www.rtvslo.si/radio/spored/ars/2021-07-23/5431670')">Deli
V oddaji Recital predvajamo koncert, ki je potekal 25. maja v Wigmorjevi dvorani v Londonu. Osrednje ime koncerta je bil pianist Stephen Hough, ki se je predstavil tudi kot skladatelj s Triem za flavto, fagot in klavir, na sporedu pa sta bila še Kvintet za klavir in pihala v Es-duru, K 452 Wolfganga Amadeusa Mozarta ter Sekstet za klavir in pihalni kvintet Francisa Poulenca.
»Marsikatere pravice, ki so bile pridobljene, so lahko hitro tudi izgubljene,« razmišlja direktorica Umetnostne galerije Maribor Breda Sluga, ob tem ko se štiriletni projekt evropske mreže za profesionalizacijo in enakopravnost spolov na področju umetnosti Wom@rts, katere del je tudi UGM, počasi končuje. V svojem zadnjem letu projekt nadaljuje aktivnosti, ki promovirajo enake možnosti žensk na evropskem kulturnem prizorišču. Breda Kolar Sluga je v pogovoru med drugim razmišljala tudi o tem, kakšne aktivnosti so v teh letih pripravili in zakaj je na ta vprašanja treba še vedno opozarjati.
Alojz Ihan ni le priznan slovenski zdravnik mikrobiolog in imunolog, temveč je tudi eden vidnejših akterjev na področju literarnega ustvarjanja pri nas. Poleg več romanov in esejističnih knjig je izdal vrsto pesniških zbirk. Za oddajo Literarni nokturno smo izbrali nekaj pesmi iz njegove druge zbirke Igralci pokra. Interpretira jih Branko Jordan.
Povabilo na koncert je tematsko uglašeno s Petkovim koncertnim večerom, občinstvo povabi k poslušanju s skladbami, ki se glasbeno navezujejo na koncertni večer.
Januarja 2012 je Orkester Slovenske filharmonije pod umetniškim vodstvom violinista Primoža Nóvšaka ponudil dva izvenabonmajska koncerta. Tokrat bomo slišali drugega, ki je bil 26. januarja v dvorani Marjana Kozine v Slovenski filharmoniji. Orkester Slovenske filharmonije je vodila kitajska dirigentka Ji-Čen Lin, kot solista pa sta nastopila naša odlična in priznana solista: violinist Primož Novšak in žal že pokojni violist Mile Kosi. Koncertni spored so oblikovala tri dela: Uvertura Pot v Reims Gioacchina Rossinija, Sinfonia concertante v Es-duru za violino, violo in orkester Wolfganga Amadeusa Mozarta in Prva simfonija, imenovana »Pomladna«, Roberta Schumanna.
Gospe in gospodje, vabimo vas v družbo Komornega zbora RIAS
in glasbe Charlesa Villiersa Stanforda ter Franka Martina.
Na koncertu, posnetem oktobra lani v cerkvi sv. Marije v Berlinu, bodo zveneli Stanfordovi Trije moteti, op. 38, in znamenita Martinova Maša za dvojni zbor.
V oddaji se posvečamo predvsem ključnim jazzovskim osebnostim, ki so zaznamovali zgodovino jazza. Raziskujemo pa tudi povezave jazzovske glasbe z drugimi umetnostmi – od slikarstva, fotografije do literature.
