Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Antonio Vivaldi: Laudate, pueri, Dominum, RV 600
Izvajalca: Nika Gorič, sopran, Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije

Carl Heinrich Graun: Koncert za orgle, godala in basso continuo
Izvajalci: Christine Schornsheim, orgle; Komorni orkester Carl Philipp Emanuel Bach; Hartmut Haenchen, dirigent

Ermanno Wolf Ferrari: Idillio, concertino za oboo in orkester
Izvajalci: Stojan Dokuzov, oboa; Orkester Slovenske Filharmonije in dirigent Uroš Lajovic

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Johann Nepomuk Hummel: Koncert za klavir in orkester op. 110 (Les adieux)
Izvajalci: Hans Kann, klavir; Hamburški simfonični orkester in dirigent Heribert Beissel

Pesnica Maja Vidmar je objavila vrsto zbirk in ustvarila prepoznaven pesniški opus. Lani je objavila zbirko Pojavi, v njej pa pesem Tudi jaz, občuteno miniaturo o svobodi oziroma nesvobodi pri ustvarjanju.

Erich Wolfgang Korngold: Klavirski kvintet v E - duru, op. 15
Izvajalci: Matej Haas in Miladin Batalović, violini; Ana Trnjar Pravdič, viola; Nikolaj Sajko, violončelo in Tjaša Šulc Dejanovič, klavir

Erich Wolfgang Korngold: Dogodivščine Robina Hooda
Izvajalca: Simfonični orkester RTV Slovenija in dirigent David de Villiers

Carl Nielsen: Suita Aladin, op. 34
Izvajalci: Simfonični orkester Švedskega radia; Zbor Švedskega radia; Esa Pekka Salonen, dirigent

Posnetki iz najnovejše jazzovske produkcije, kot tudi zgodovine jazza.

Lucijan Marija Škerjanc se je rodil 17. decembra 1900 v Gradcu. Že zgodaj je pokazal glasbeno nadarjenost in ustvarjalno žilico ter v dijaških letih v Ljubljani začel svoj ustvarjalni opus kar z opero - Die Schneekönigin (Snežna kraljica). Pri dvajsetih je zavladalo močno protinemško razpoloženje, na čelo katerega je v svetu glasbe stopil Anton Lajovic. Lucijan Marija se je tega dobro zavedal in je pri Glasbeni matici izdal zbirko samospevov - nekateri izmed teh so še danes vrh slovenske vokalne lirike.

Festival Dnevi poezije in vina se je v petindvajsetih letih razvil v enega največjih in najbolj prepoznavnih pesniških festivalov v tem delu Evrope. V Slovenijo je pripeljal več kot 400 mednarodno priznanih pesnikov in pesnic iz različnih držav in več kot 2000 drugih ustvarjalk in ustvarjalcev. Pod okriljem festivala se je zvrstilo okoli 1200 brezplačnih dogodkov, ki jih je spremljalo več kot 100.000 obiskovalcev. Izšlo je več kot 150 pesniških zbirk, prevedenih iz 50 jezikov, ob njih pa še številne druge publikacije. Izšle so štiri izdaje Odprtega pisma Evropi, od katerih je bila vsaka prevedena v 15 jezikov. Programski vodja festivala, Aleš Šteger pa ob tem pravi, da odgovorni za festival verjamejo, da so šele na začetku poti.

Kratka glasbena medigra

V Arsovih spominčicah bomo predvajali skladbe z violinistom Vasilijem Meljnikovom. Violino je študiral na glasbeni akademiji v Minsku pri Olgi Parkomenko, pri kateri je končal tudi magistrski študij, nato se je izpopolnjeval pri pedagogih glasbenega konservatorija Petra Iljiča Čajkovskega v Moskvi. Vasilij Meljnikov od leta 1990 umetniško in pedagoško deluje v Sloveniji in je redni profesor za violino na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Leta 1997 je prejel prvo nagrado na mednarodnem tekmovanju Vienna Modern Masters na Dunaju, kot solist in komorni glasbenik pa izvaja koncerte po številnih slovenskih in tujih koncertnih odrih. Violinista Vasilija Meljnikova bomo poslušali v izvajanju 1. in 2. stavka Sonate za violino in klavir Alfreda Schnittkeja, Štirih ditirambičnih skladb Lucijana Marije Škerjanca, Violinskega koncerta Petra Šavlija in Sonate za violino in klavir št. 3 Milka Lazarja. Oddajo, ki jo je pripravila in uredila Tjaša Krajnc, bomo ponovili v četrtek, 19. avgusta, ob 17.05.

V zgodbi o treh ženskah, katerih identiteta je nejasna, nam nobelovec Beckett prikazuje ljudi v nedoločenem prostoru in času. Med njimi se nejasno izoblikuje spomin na stare čase, medtem ko se vsaka zase očitno boji soočenja z lastnim položajem in z ničnostjo svoje eksistence. Preden je Beckett začel pisati svoja avantgardna besedila za radio, je prijatelju pisal, da nikoli ni razmišljal o tehniki pisanja radijske igre, toda "v gluhi noči je dobil strašno dobro idejo" zvočne podobe nekega grozljivega dogodka, ki bi lahko privedla do nekega rezultata. Igro posvečamo radijski igri iz Irske kot članice Evropske unije, katere svetu trenutno predseduje Slovenija.

Prevajalka in dramaturginja Suzana Koncut
Prirejevalec in režiser Bojan Jablanovec
Tonski mojster Jure Culiberg

Igralci Judita Zidar, Damjana Černe, Maja Sever, Jožef Ropoša

Traja 4' 54''
Uredništvo igranega programa
Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 1991

Glasbena medigra

V tej oddaji govorimo temi, ki je bila dolgo let skrita, zamolčana, neprepoznana in redko kdaj javno obravnavana. Govorimo o zgodovini žensk. Govorimo  o osebah, ki so pomembno krojile slovensko družbo v preteklosti, slovensko zgodovino, a se o njih v šolah nismo učile, saj jim zgodovinopisje ni namenilo besed. Mnogih izmed nekoč pomembnih družbenih akterk ne poznamo niti po njihovem imenu. A zavoljo dela sodobnih zgodovinark, arhivistk, urednic, avtoric in pisk je zgodovina Slovenk v zadnjih nekaj letih vse bolj vidna. Prinaša nove interpretacije zgodovine, nova branja, nova spoznanja in ruši obstoječe, še vedno trdovratne in škodljive spolne stereotipe. Voditeljica Martina Tita Mayer je pred mikrofon povabila zgodovinarko dr. Manco G. Renko in sociologinjo mag. Teo Hvala. Spregovorili sta o zgodovini žensk v Sloveniji in o knjigi z naslovom Po svoji poti, ki jo je nedavno izdalo društvo Mesto žensk.

Glasbena medigra

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

V tokratnem Svetu kulture o odprtju 5. edicije Festivala Grounded, ki si je nadela ime Država. Prek raznolikega programa, ki se posveča kritični misli, aktivizmu in elektronski glasbi bo več kot 50 sodelujočih govorcev in umetnikov v treh festivalskih dneh naslovilo več aktualnih družbenih vprašanj. Ustavili pa smo se tudi na Sarajevskem filmskem festivalu, kjer narašča napetost pred sklepnim dejanjem – podelitvijo nagrad za najboljše filme v različnih tekmovalnih kategorijah. Za Srce Sarajeva se v kategoriji kratkih filmov potegujeta tudi dva slovenska filma.

S samospevno glasbo se bomo tokrat podali v Južno Ameriko – poslušali boste lahko samospeve argentinskega skladatelja Carlosa Guastavina. Njegov opus obsega več kot 500 del, med njimi jih je okrog 150 namenil glasu in klavirju, precej njegovih skladb pa je še neobjavljenih. Čeprav ga danes prištevamo med najpomembnejše argentinske skladatelje 20. stoletja, je bil po slogu precej konservativen. Vse njegove skladbe so tonalne, po značaju pa bujno romantične; tudi té, ki bodo zazvenele v tokratni oddaji Mojstri samospeva. Ali bolje rečeno, zacvetele – cikel samospevov, ki ga boste slišali, je namreč skladatelj poimenoval Argentinske cvetlice.

Namesto oddaje Glasbeni utrip poslušajte izbor glasbe iz našega arhiva.

‘Čas prihodnosti‘ je cikel glasbenih oddaj, v katerem se spominjamo pomembnih trenutkov iz preteklosti, da bi se z umetnostjo približali prihodnosti. Približevanje je poseben način raziskovanja. Logična sosledja preteklosti približujejo in dohitevajo čas prihodnosti.

Glasbena medigra

Ko je leta 2003 pri založbi KUD Logos izšla knjiga Izbrane pesmi kiparja Jakoba Savinška, je dejstvo, da je ob likovnem intenzivno gojil tudi pesniški izraz, marsikoga presenetilo. Danes vemo, da je Savinškova poezija ravno tako izvirna in polnokrvna kot njegovo kiparstvo, z njim v marsičem komplementarna. Po osnovni naravnanosti so avtorjeve pesmi intimistične, pogosto hrepenenjske, najbližji temi sta mu ljubezen in skrivnost bivanja, njihova zunanja oblika pa se prilagaja poudarkom vsebine. Jakoba Savinška se petdeset let po njegovi smrti spominjamo z izborom pesmi iz knjige v interpretaciji dramskega igralca Gregorja Čušina.

Njen glas je bil morda nepopravljivo kadilski, a je bil tudi neumorno glasen in uspešno slišan. Od odrov do platen, od šansonov do politike in aktivizma. Melina Mercouri je bila popolnoma utemeljeno ena največjih grkinj prejšnjega stoletja.

V oddaji Arsov art atelje bomo predvajali dela skladateljic, ki so se predstavile na festivalu Slowindova pomlad v letih 2015 in 2016. Predvajali bomo dela Alje Zore, Alenje Pivko Kneževič, Larise Vrhunc, Nane Kamijama in Marine Horkove.

Ponovno poslušamo staro in novo glasbo, uvodoma domačo in v glavnini izbora tujo, rdeča nit so pesmi, pa tudi kitaristi.
Začeli bomo s Samom Šalamonom in njegovim prihajajočim izidom, kitarskim duom s Hassejem Poulsenom ter nadaljevali z dvema kitaristkama, Mary Halvorson in njeno zasedbo Code Girl ter Wendy Eisenberg. V sodelovanju z Mary Halvorson bomo slišali tudi Roberta Wyatta, njegovo petje na nek način v odsevih zaslišimo tudi v vokalnih frazah Wendy Eisenberg in tako bo izbor zaključila Wyattova starejša glasba, pesem Moon in June, verjetno višek njegovega sodelovanja v bendu Soft Machine.

Posvečamo se tako zgodovini jazza kot najnovejšim jazzovskim izdajam.