Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Nastanek orkestra povezujemo s sedemnajstim stoletjem in obdobjem baroka. Takrat je nastala tudi oblika solističnega koncerta, najprej kot concerto grosso, ki ga je med drugim razvijal Arcangello Corelli. Izvor besedne zveze najdemo na začetku šestnajstega stoletja v Rimu, ko je bila skupina pevcev opisana kot ''concerto di voci in musica''. Beseda, sorodna italijanskemu glagolu concertare, namreč pomeni združiti se, biti v harmoniji. Ob koncu sedemnajstega stoletja pa se je pojavil pojem ''concerto grosso'', ki je izviral iz latinskega glagola concertare – tekmovati. V ospredje je bila postavljena razlika med glavnim orkestrom, concertom, in skupino solistov, concertinom.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Glasbeni neoklasicizem dvajsetega stoletja ima dva izvora. Nemški se je zgledoval po Ferrucciu Busoniju in njegovem idealu mladega klasicizma, ki ga je med drugim povzel Paul Hindemith. Ta je temeljil na obnavljanju starejših oblik in poudarjanju Bachovega kontrapunkta. Francoska oblika, ki sta jo navdihnila Erik Satie in Jean Cocteau in ki se je najodličneje izrazila v glasbi Igorja Stravinskega, pa se je usmerjala k manj akademskemu pristopu. Francoski neoklasicizem je predvsem želel odlike glasbe starejših obdobij prilagoditi sodobnemu času.

Ena najbolj znanih pesmi Aleksandra Sergejeviča Puškina je Zimski večer. Z njo se pesnik obrača k preprosti ruski ženici, svoji varuški Arini Rodionovi. Pesem je nastala v času, ko je Puškin na carjev ukaz prisilno bival v Mihajlovskem, na samotnem posestvu svojih staršev, in je bila njegova edina družica stara, dobra varuška.
Prevod: Mile Klopčič.
Interpretacija: Jožef Ropoša.

Začetek dvajsetega stoletja je zaznamoval idejni dvoboj Ferruccia Busonija in Hansa Pfitznerja. Prvi je leta 1907 v Osnutku estetike nove glasbe zagovarjal idejo razvoja glasbe in misli o glasbi sami, Hans Pfitzner, zastopnik retrospektivno uglašene estetike iztekajočega se 19. stoletja, pa je Busoniju odgovoril z oglušujočim napadom v dveh spisih: Futuristična nevarnost leta 1917 in Nova estetika glasbene impotence dve leti pozneje.

Herbie Hancock: Maiden Voyage (Hancock)\t
Jure Pukl: Triumph of Society (Pukl)\t
Jon Hendricks: Shiny Stockings (Foster)\t
Keith Jarrett: The Windup (Jarrett)\t
Joni Mitchell: Goodbye Pork Pie Hat (Mingus)\t
Coleman Hawkins: O Pato (Jobim)\t
Horace Silver: The Outlaw (Silver)
Milt Jackson: Oh, Lady Be Good (Gershwin)\t
Tommy Flanagan: Smooth Sailing (Cobb)\t

Sodobniki, kot sta Johann Mattheson in Johann Joachim Quantz, so posebno hvalili Telemannovo instrumentalno glasbo in predvsem njegove kvartete in uverture. V eni svojih avtobiografij je Telemann zapisal: "Ker raznovrstnost razveseljuje, sem se lotil tudi koncertov. Čeprav sem jih napisal kar precejšnje število, moram priznati, da mi niso šli preveč dobro od rok."

Hebrejski jezik ima dolgo zgodovino. Kot pisni jezik je preživel več kot 3000 let in se, prek različnih podskupin in preoblikovanj, do konca 19. stoletja prerodil v sodoben pogovorni in knjižni jezik, ki je postal eden ključnih elementov modernega judovskega nacionalnega gibanja. V dobrem stoletju, ki je minilo od takrat, je sodobna izraelska literatura prehodila razgibano pot. Klemen Jelinčič Boeta jo je razčlenil v predlogi za igrano oddajo Literarni večer, ki je v režiji Irene Glonar zaživela leta 2012.

Kratka glasbena medigra.

V Arsovih spominčicah bomo predstavili izbor skladb s klarinetistom Alojzem Zupanom, ki je bil dolgoletni član in solist Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana od sezone 1957/1958 do sezone 1999/2000 in ustanovni član Pihalnega kvinteta RTV Ljubljana, v katerem je igral od leta 1958 do prenehanja delovanja leta 1990. Alojz Zupan je leta 1961 diplomiral iz klarineta pri profesorju Mihaelu Gunzku na Akademiji za glasbo v Ljubljani, kjer je od leta 1974 do upokojitve tudi sam poučeval in bil predstojnik oddelka za pihala, trobila in tolkala. Med letoma 1989 in 2007 je vodil tudi Delavsko godbo Trbovlje. Za svoje umetniško delo je prejel številna priznanja in nagrade, med njimi Bettetovo nagrado za vrhunske solistične glasbene nastope leta 1982 in nagrado Prešernovega sklada s Pihalnim kvintetom RTV Ljubljana leta 1983. Alojza Zupana bomo predstavili kot solista in komornega glasbenika v 1. stavku Koncertantne simfonije v Es-duru za oboo, klarinet, rog in fagot, KV297b, Wolfganga Amadeusa Mozarta, Concertinu za klarinet in orkester v Es-duru, op. 26, Carla Marie von Webra, Koncertu za klarinet in godalni orkester Jeana Riviera in Strofah za oboo, klarinet in godala Jakoba Ježa. Oddajo, ki jo je pripravila Tjaša Krajnc, bomo ponovili v četrtek, 27. januarja ob 17.05.

Igra je priredba znamenitih dramskih dialogov o erotičnem vrtiljaku, ki jih je na prelomu devetnajstega in dvajsetega stoletja napisal avstrijski pisatelj Arthur Schnitzler. V tokratni ljubezenski avanturi spoznamo, kako subjektivna so lahko merila za določanje stvarnosti.

Avtor Arthur Schnitzler
Prevajalec Franci Zagoričnik
Režiser Igor Likar
Dramaturg Pavel Lužan
Tonski mojster Miro Marinšek
Glasbeni oblikovalec Peter Čare

Grof Polde Bibič
Vlačuga Nataša Tič Ralijan
Sobarica Filipina Jerman

Produkcija Uredništva igranega programa
Posneto v studiih Radia Slovenija avgusta 1991.

Glasbena medigra.

V prenesenem pomenu lahko govorimo o svetu znanosti, tehnike, vesolja, jezika, vzgoje, prava, matematike, preteklosti ...

Glasbena medigra

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Britanska režiserka, plesalka in scenaristka Sally Potter, ki je pred tremi desetletji zaslovela s svojim celovečernim filmom Orlando, se tokrat na velikem odru SNG Drame Ljubljana predstavlja z besedilom Party. The Party je izvirno ime njenega črno-belega filma, ki se je pred štirimi leti slovenskemu občinstvu predstavil na Ljubljanskem mednarodnem filmskem festivalu, a je avtorica pozneje filmski scenarij predelala v dramsko besedilo. V tej obliki ga je za gledališki oder prevedla prevajalka Tina Mahkota, besedilo pa je v jezik uprizoritve prenesel režiser Ivica Buljan.
Predstavljamo tudi nedavno izšli prvi zvezek doslej še nekatalogiziranih Srednjeveš kih rokopisov in fragmentov Narodne in univerzitetne knjižnice, ki ga uredila umetnostna zgodovinarka Nataša Golob. Kot je zapisala, gre pri pripravi katalogov za »odpiranje vrat v srednji vek, čas, ki je za nekatere tako daleč in za druge tako blizu.«

Za samospeve Josipa Ipavca je značilen poznoromantični glasbeni jezik, svoje samospeve je ustvarjal na slovenska in nemška besedila. Nekateri med njimi bodo tokrat zveneli v posebni barvitosti vokalnih solistov - baritonista Gabriela Lipuša, mezzosopranistke Monike Bohinec in sopranistke Regine Hanger ter štirih saksofonistov, združenih v kvartetu 4Saxess - Andreja Omejca, Oskarja Laznika, Tadeja Šepca in Dejana Prešička.

Izpostavljamo četrtkovo premierno uprizoritev komične opere Ljubezenski napoj Gaetana Donizettija v SNG Opera in balet Ljubljana. Poročamo tudi z uvodnega koncerta Simfoničnega cikla SNG Maribor in orgelskega recitala Renate Bauer, ki je v prvih dneh letošnjega leta sklenil inavguracijski festival novih orgel v koprski stolnici, napovedujemo pa 5. Zimski festival, ki se bo začel v petek s koncertom A la Händel v Slovenski filharmoniji.

Improvizacija je večen izziv večine glasbenih ustvarjalcev. Mnoga dela so nastala kot sad spontane improvizacije. Načini, ki so bili blizu posameznim ustvarjalcem, pa so (bili) različni. Mojstri, ki so ustvarjali v renesančnem obdobju, so upoštevali stroga pravila, ki so narekovala vodenje glasov in razumevali harmonijo na drugačen (bolj trd) način. Klasicizem se je s svojimi pravili prilagajal ornamentalnim variacijam, romantika je sprostila karakterne poteze, še bolj pa so jih skladatelji sprostili v času impresionizma in ekspresionizma. Glasba je sčasoma postala naklonjena fantaziji, rapsodiji, variacijam in vsem oblikam, ki so sprostile kontrast in obliko.

"...Videti je bilo, da je Marijan nalašč tako oprezoval, da sta šla Lovro in njegova tovarišica precej naprej. To je menda Lovro tudi opazil, zakaj postal je naenkrat nekako tih in ni odgovoril na vprašanje, ki mu ga je Marička ravno zastavila. Ne more se naravnost reči, da bi bil ravno ljubosumen, zakaj poznal je Manico in ji zaupal, ali obšel ga je vendar neki čuden čut ..."

Mladi razumnik, grajska gospoda, gostilniško omizje in vaški posebnež, svobodoljubne ideje in ljudsko izročilo, realizem in romantika, patina 19. stoletja in brezčasnost – vse to je slovenska literarna klasika, Jurčičev Deseti brat iz leta 1866. Ob pisateljevem postopnem razpletanju skrivnosti romanesknih likov in občasnih humornih vložkih je zgodba še vedno napeta in privlačna: dogajanje, ki so ga začrtali koristoljubje in pretekli grehi, poganjajo ljubezen in ljubosumje ter maščevalnost. A ta prvi slovenski roman ni ostal le na papirju, preselil se je že na gledališke deske, na operni oder in na filmsko platno, zdaj pa še v zvočno knjigo.

Bere dramski igralec Iztok Mlakar.

Režiser: Alen Jelen
Asistentka režiserja: Renata Vidič
Tonski mojster: Vojko Kokot
Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina
Mastering: Vjekoslav Mikez

Posneto v RC RTV Koper-Capodistria, Studio 6, junij - julij 2021 v sodelovanju s SNG Nova Gorica.

Še zadnjič o velikem francoskem umetniku.

Gostimo skladatelja Mateja Bonina ob izdaji njegove prve samostojne avtorske izdaje Gimnastika ne/smisla II na CD in LP plošči in vnovični izvedbi skladbe v Cankarjevem domu ter hkrati ob izidu LP plošče projekta Rostrum+ z Boninovo skladbo Shimmer.

V poslušanje ponujamo poudarjeno kitarski izbor glasbe, dva kitarista, ki sta na izdajah iz lanskega leta svoje glasbilo, bluesovske geste in jazzovske vzorce razgrajevala v odprti formi igranja - Lorena Connorsa s plošče Leone in Jeffa Parkerja s plošče Forfolks. Dodajamo pa jima z bluesom močno obarvano kantavtosko glasbo Nika Novaka.

Pesnitev Zalezovanje žnrka s podnaslovom Na kant v osmih kantih pripoveduje o deseterici – devetih možeh in enem bobru, ki skušajo ujeti žnrka, bajeslovno bitje. Gre za zelo vplivno in duhovito besedilo poezije nesmisla, v katero je Carrollu uspelo vplesti številne uganke, namige in povezave. Carroll, od čigar rojstva bo jutri minilo 190 let, je pesnitev napisal med letoma 1874 in 1876, posvetil pa jo je Getrude Chataway. Ob njunem prvem srečanju je Getrude imela devet, Carroll pa 43 let.
V nokturnu lahko slišite peto poglavje v interpretaciji Matije Rozmana.

Posvečamo se tako zgodovini jazza kot najnovejšim jazzovskim izdajam.