Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Med glasbenimi dogodki, ki jih lahko danes obiščete v živo, poudarjamo koncert v Cankarjevem domu v Ljubljani, ki ga pripravlja Matej Bonin. Skladatelj že več let razvija delo Gimnastika nesmisla. Že v prvi različici se je lotil preizkušanja kombinacij povsem zložene glasbe in improvizacije, preizkušanja možnosti vokala, besedilnosti in možnosti celostnega učinka glasbenega dela. Danes zvečer ob pol osmi uri bo v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma z zasedbo šestih tolkalcev, vokalistko Ireno Z. Tomažin in drugimi sodelavci predstavil delo Gimnastika nesmisla 2.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Ko Un je morda najpomembnejši južnokorejski pesnik. Rojen je bil v okupirani Koreji leta 1933 in že zgodaj v življenju postal aktivist in govornik ljudstva, ves čas si je prizadeval za združitev obeh Korej. Do zdaj je napisal več kot 135 knjig - poleg pesniških zbirk tudi romane, eseje, razprave in muzikale. Je tudi avtor monumentalne, še nedokončane pesnitve Deset tisoč duš, ki jo avtor posveča izbranim ljudem, ki jih je srečal v svojem življenju. Pred nami pa je njegova pesem z naslovom Snežni metež.
Prevod: Byoung Yoong Kang, Aleš Šteger in Eva Vučkovič.
Interpretacija: Gregor Zorc.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Predlani marca, tik pred začetkom pandemije, je novo glasbeno gledališče Choregie v sodelovanju Carmine Slovenice in lutkovnega gledališča Maribor izvedlo nov projekt z naslovom Threnos v minoritski cerkvi. Lani ga je mednarodna stroka opazila, sprejela, ocenila in konec leta tudi nagradila s pomembno nagrado Music theatre now, Glasbeno gledališče zdaj. Projekte je ocenjevala petčlanska komisija iz Kitajske, Južne Afrike, Čila, Združenih držav Amerike in Nemčije. Ob prvi tovrstni nagradi za projekt, Iz veka vekov leta 2008 v kategoriji Glasba onkraj opere, je to že druga, še kako pomembna nagrada. Režijo predstave Threnos si je zamislila dirigentka Karmina Šilec.

Stanko Kristl se je rodil leta 1922 v Ljutomeru, diplomiral je leta 1954 in bil nato med drugim asistent pri profesorju Edvardu Ravnikarju, v poznejših letih pa profesor na Fakulteti za arhitekturo. S svojimi deli je trajno oblikoval vsakdanji prostor Ljubljane in drugih slovenskih mest; odlikujejo jih skrbno premišljeni tlorisi, ovoji stavb s pretehtanimi likovnimi elementi in funkcionalnost. Ta je posebej izrazita pri javnih stavbah, zlasti bolnišnicah. Med njegova vrhunska dela sodi Klinični center v Ljubljani. Stanko Kristl je Prešernov, Župančičev in Plečnikov nagrajenec, leta 2018 je prejel tudi Srebrni red za zasluge Republike Slovenije.

Maori na Novi Zelandiji se vedno bolj zavedajo pomena ohranjanja lastne dediščine in jim vsaj na nekaterih področjih to tudi uspeva. Tudi glasbeno dediščino, predvsem pesmi – waiata, so ohranili v ustnem izročilu do danes. Dvakrat po vrsti se posvečamo maorskemu glasbenemu izročilu, prvič poslušamo uspavanke, ljubezenske pesmi in obredne pesmi, slišali pa bomo tudi nekaj prvinskih, značilnih glasbil …

Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

O peti izvedbi Zimskega festivala in o štirih razstavah: v Muzeju novejše zgodovine se z razstavo Fotografije iz Auschwitza – zgodbe s fotografij slovenskih taboriščnikov, poslanih leta 1942, spominjajo 77. obletnice osvoboditve tega koncentracijskega taborišča, na Ptuju je na ogled razstava šestnajstih slovenskih umetnic z naslovom Umetnost nima spola, v Velenju se predstavlja Katja Felle z razstavo 500 gigabajtov, v Mestnem muzeju v Ljubljani več avtorjev razstave z naslovom Urbane prerokbe – Življenje v Ljubljani leta 2100 pogleduje v prihodnost prestolnice, predstavljamo pa tudi monografijo Srednjeveški rokopisi in rokopisni fragmenti Nataše Golob ter mednarodni simpozij Pogledi na umetnost Draga Jančarja.

Glasbena medigra.

V zborniku Srca v igri (z natančnim podnaslovom Izbor leposlovnih del mladih slovenskih avtoric_jev LGBTQ+) se predstavlja enaindvajset avtoric_jev, predvsem pesnic in pesnikov. Izbor je pripravil Tom Veber, tudi avtor uvodnega, zelo informativnega besedila, spremno besedilo je prispevala Tonja Jelen in tako osvetlila nekatere znotrajliterarne značilnosti objavljene literature, zbornik pa je izšel pri MKC Maribor v zbirki Ko te napiše knjiga. Knjigo predstavljajo Tom Veber (po telefonu), Tonja Jelen (v mariborskem studiu) in pesnica Vesna Liponik (po Skypu); v pogovoru z Markom Goljo povedo marsikaj, tudi to, kako naj bi se zgodba zbornika nadaljevala, zadnjo besedo pa ima Vesna Liponik, ki prebere skoraj manifestno pesem: da sem / da mi zdaj kdo to reče / naj mi zdaj to kdo reče//.
Nikar ne zamudite.

Sproščeno sobotno popoldansko druženje ob jazzovski glasbi različnih smeri pripravlja glasbeni urednik Hugo Šekoranja.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Na kakšno glasbo pleše Giselle? Kako je ubran korak Petruške? Baletna glasba s svetovno znanih predstav in tudi iz manj znane plesne literature.

Dvajsetletni violinist Kevin Zhu sodi med najobetavnejše violiniste mlade generacije. V letih 2012 oziroma 2018 je dosegel prvi nagradi na uglednih violinskih tekmovanjih Yehudija Menuhina in Niccoloja Paganinija. Lani je postal prejemnik nagrade Avery Fisher Career Grant, sicer pa študira na Juilliardu pod budnim očesom profesorja Itzhaka Perlmana. Igra na leta 1722 izdelano violino »Lord Wandsworth« mojstra Antonia Stradivarija, ki mu jo je posodila ustanova Ryuji Ueno.
Devetindvajsetega oktobra lani je skupaj z nekoliko starejšo italijansko pianistko Eliso Tomellini, ki še vedno sodi med glasbene poustvarjalce mlajše generacije, nastopil v Pavlinski kapeli palače Kvirinal v Rimu. Glasbenika sta tam najprej izvedla Franckovo Sonato za violino in klavir v A-duru, potem pa še Violinsko sonato v Es-duru, op. 18 – mladostno delo Richarda Straussa.

James Joyce tako v svojem magnum opusu, romanu Ulikses, kot v zbirki 15-ih kratkih zgodb z naslovom Dublinčani slika glavno mesto Irske in svoje rojstno mesto, njegove ulice, prebivalce in ozračje. V izbrani zgodbi Srečanje sta glavni osebi dečka, ki ju k pohajkovanju po Dublinu žene sla po avanturah, ob nekem brezskrbnem potepu po mestu pa naletita na perverznega neznanca. Joyce, ki se je rodil 2. februarja pred 140-imi leti, je zbirko naturalističnih zgodb o življenju Dublinčanov v zgodnjih letih 20. stoletja izdal leta 1914.
Srečanje, ki ga je prevedel Herbert Grün, je leta 2012 v radijskem studiu interpretiral Ivo Ban, Izbrano prozo je režiral Alen Jelen, glasbeno opremo zanjo je izbrala Darja Hlavka Godina, za potrebe objave pa jo je uredila Maja Žvokelj.

Arsov sobotni večer namenjamo skladbam, primernim utripu in času.

Janáček je iz petih dejanj drame Aleksandra Ostrovskega sam pripravil tri kratka in vsako izmed njih razdelil na dva prizora. Vse odvečne vloge je črtal in se posvetil portretu treh parov.

Zbor in orkester rimske opere je vodil David Robertson, v glavnih vlogah pa so nastopili:
Carolyn Sproule (Barbara), Sam Furness (Vanja Kudrjaš), Stephen Richardson (Dikoj), Susan Bickley (Marfa), Charles Workman (Boris) in Corinne Winters (Katja Kabanova).

Jure Detela (1951–1992), je eden najvznemirljivejših in samosvojih slovenskih pesnikov. Bil je tudi mislec, "ki je razvil daljnosežne ideje o umetnosti in o tem, kako preseči obstoječa razmerja med ljudmi in živalmi". Objavil je tri pesniške zbirke: Zemljevidi (1978), Mah in srebro (1983) ter Pesmi (1992) – v tej knjigi so zbrane tri pesniške zbirke, in sicer omenjeni prvi dve in pesniška zbirka Tisoči krotkih oči. Za to knjigo je posmrtno prejel Jenkovo nagrado. Leta 2018 so kot plod dvajsetletnega raziskovalnega dela Miklavža Komelja v dveh obsežnih zvezkih izšle njegove Zbrane pesmi, številne od njih so objavljene prvič in zbrane pod naslovom Poezija iz zapuščine.

Interpret: Žan Brelih Hatunić
Režiser: Luka Marcen
Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina
Tonski mojster: Urban Gruden
Urednik oddaje: Gregor Podlogar

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.