Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Češko ameriški pianist Rudolf Firkušný se je rodil na današnji dan leta 1912. Izvajal je širok repertoar, znan pa je bil predvsem po izvedbah del čeških skladateljev. Še posebej rad je menda izvajal Dvoržakov klavirski koncert, ki ga je igral s številnimi dirigenti in orkestri po vsem svetu in ga tudi večkrat posnel.

ANTONÍN DVOŘÁK: KONCERT ZA KLAVIR IN ORKESTER V G-MOLU, OP. 33
SIMFONIČNI ORKESTER IZ SAINT LOUISA, Klavir: RUDOLF FIRKUSNY, Dirigent: WALTER SUSSKIND

Romunski skladatelj in dirigent Gheorghe Cucu se je rodil na današnji dan leta 1882. Bil je pomemben zborovski skladatelj, ki je z izvirno rabo ljudske pesmi v svojih zborovskih delih prispeval k razvoju romunske nacionalne glasbene šole.

GHEORGHE CUCU: HAVE MERCY ON ME, OH GOD
GHEORGHE CUCU: WAIL OF THE MYRRH BEARERS
KOMORNI ZBOR MADRIGAL, Dirigent: MARIN CONSTANTIN

GHEORGHE CUCU: DOAMNE, ISUSE HRISTOASE
OTROŠKI ZBOR ROMUNSKEGA RADIA, Dirigent: EUGENIA VACARESCU

Škotski dirigent in operni intendat Sir Alexander Drummond Gibson se je rodil na današnji dan leta 1926. Še posebej rad je imel skandinavsko glasbo, zlasti Carla Nielsena in Jeana Sibeliusa, katerega dela je večkrat tudi posnel. Poleg tega je bil tudi zagovornik nove glasbe škotskih skladateljev, svoje poslanstvo pa je videl tudi v tem da naredi klasično glasbo in opero dostopno vsem.

JEAN SIBELIUS: BARD, TONSKA PESNITEV, OP. 64
ŠKOTSKI NACIONALNI ORKESTER, Dirigent: ALEXANDER GIBSON

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov

VILKO UKMAR: PET BAGATEL ZA KITARO
\t1. ANDANTE
\t2. SOSTENUTO
\t3. ANDANTE
\t4. LARGHETTO
\t5. MODERATO, LJUDSKI MOTIV
Kitara: ANDREJ GRAFENAUER

FRANCIS POULENC: SEDEM PESMI
\t1. LA BLANCHE NEIGE (BELI SNEG)
\t2. A PEINE DÉFIGURÉE (DOBER DAN ŽALOST)
\t3. PAR UNE NUIT NOUVELLE (V NOVI NOČI)
\t4. TOUS LE DROITS (VSE PRAVICE)
\t5. BELLE ET RESSEMBLANTE (LEPA IN PODOBNA)
\t6. MARIE
\t7. LUIRE (LESKET)
ZBOR SLOVENSKE FILHARMONIJE, Sopran: KATARINA LENARČIČ in POLONA PLAZNIK, Alt: URŠKA BERNIK, Tenor: GAŠPER BANOVEC, Bariton: MATEVŽ KINK

ALBIN WEINGERL: SKLADBE ZA HARMONIKO
\tRUSKI PLES
\tVALČEK
\tISTRIJANČEK
\tSIRENA
\tMINI BOLERO
\tBUDNICA
\tPRELUDIJ
Harmonika: ERNŐ SEBASTIAN

Predlani je izšla knjiga izbranih pesmi italijanske pesnice Patrizie Cavalli z naslovom Ti lepi dnevi, v njej pa je tudi pesem, ki se začne z verzom Nekdo mi je rekel – pesem o nemoči in moči poezije. Nikar je ne zamudite.

Z izrazom "vojna romantikov" opisujemo razkol med uglednimi glasbeniki v drugi polovici 19. stoletja, katerega glavna področja so bili glasbenoslovne oblike, meje kromatske harmonije in vprašanje programska ali absolutna glasba. V vsakem taboru je najti danes priznane in priljubljene skladatelje, pa tudi glasbene kritike. Tabora sta se oblikovala v 1850-ih, in sicer so bili najvidnejši člani konservativnega kroga Johannes Brahms, Joseph Joachim, Clara Schumann in Leipziški konservatorij, ki ga je ustanovil Felix Mendelssohn, na njihovi strani pa je bil tudi en prvih vplivnih glasbenih kritikov Eduard Hanslick. Nasprotni pol razkola pa so predstavljali za tisti čas radikalni in napredni skladatelji predvsem iz Weimarja, in sicer Franz Liszt ter člani tako imenovane nove nemške šole, Richard Wagner ter glasbeni kritik Richard Pohl.
Duhovni in umetniški junak obeh polov vojne romantikov je bil Ludwig van Beethoven. Konservativni pol je nanj gledal kot na neprekosljiv vrh, progresivni pa kot na nov začetek v glasbi.

LUDWIG VAN BEETHOVEN: SONATA ZA KLAVIR ŠT. 31 V AS-DURU, OP. 110
\t1. MODERATO CANTABILE MOLTO ESPRESSIVO
\t2. ALLEGRO MOLTO
\t3. ADAGIO MA NON TROPPO - FUGA: ALLEGRO MA NON TROPPO
Klavir: TATJANA OGNJANOVIĆ

JOHANNES BRAHMS: TRAGIČNA UVERTURA, OP. 81
Orkester: SIMFONIČNI ORKESTER RTV LJUBLJANA, Dirigent: SAMO HUBAD

ROBERT SCHUMANN: KLAVIRSKI KVINTET V ES-DURU, OP. 44
\t1. ALLEGRO BRILLANTE
\t2. IN MODO D'UNA MARCIA - UN POCO LARGAMENTE
\t3. SCHERZO: MOLTO VIVACE
\t4. FINALE: ALLEGRO MA NON TROPPO
Violina: BENJAMIN ZIERVOGEL in ŽIVA CIGLENEČKI, Viola: NORA ROMANOFF SCHWARZBERG, Violončelo: OFER CANETTI, Klavir: ROK PALČIČ

Vojna romantikov se je borila s skladbami, besedami in celo z izgredi na koncertih. Ugledu nikogar od vpletenih ni bilo prizanešeno, člani obeh taborov so želeli drug drugega javno spraviti v zadrego. Z leti se je razdor nekoliko umiril, vendar je »vojna« ostala kot jasna razmejitev med »klasično glasbo« in »moderno glasbo«. Osrednja točka nesoglasja med tema poloma vojne romantikov je bilo nasprotje med tradicionalnimi in novimi glasbenimi oblikami, in to je bilo tudi v jedru razprave o simfonični zvrsti, ki je v rokah Ludwiga van Beethovna prerasla iz tiste, ki je bila namenjena zabavi, v obliko, ki je vključevala družbene, moralne in kulturne ideale. Stara šola je zagovarjala oblike, ki so jih uporabljali klasični mojstri, Liszt pa se je s svojim krogom zavzemal za nove sloge, ki bi združile glasbo s pripovednimi in slikovnimi idejami. V ta namen in z motom "Novo vino rabi nove steklenice" je razvil simfonično pesem.

FRANZ LISZT: PROMETEJ, SIMFONIČNA PESNITEV ŠT. 5, S. 99
SIMFONIČNI ORKESTER SNG MARIBOR, Dirigent: ŽIVA PLOJ PERŠUH
Koncertni mojster: OKSANA PEČENY DOLENC

Anton Bruckner se sicer ni aktivno vključil v spor, vendar so na njegove simfonije gledali kot reprezentančne za nove pristope, in to zaradi naprednih harmonij, mogočnih orkestracij in zaradi same dolžine.

ANTON BRUCKNER: ADAGIO IZ SIMFONIJE ŠT.6
Orgle: ERWIN HORN

RICHARD WAGNER, prir. FELIX JOSEF VON MOTTL: PET PESMI NA VERZE MATHILDE WESENDONCK
\t1. ANGEL
\t2. ČAKAJ
\t3. V CVETLIČNJAKU
\t4. BOLEČINA
\t5. SANJE
SIMFONIČNI ORKESTER RTV SLOVENIJA, Mezzosopran: NUŠKA DRAŠČEK ROJKO, Dirigent: SIMON KREČIČ

Leta 1928 je Ravel na pobudo slavne plesalke Ide Rubinstein ustvaril skladbo na podlagi španskega plesa. Nastal je Bolero, v katerem se okoli preprostega ritmičnega vzorca in pravzaprav skope melodične zaloge z nepopisno učinkovito inštrumentacijo razvija izjemen, nenehno napredujoč zvočni učinek. Ravel je v Bolero prelil svojo ljubezen do španske melodike in ritmičnih potez; zdi se, da sta to glasbeni motivaciji, ki sta skladatelja spremljali že vse od otroštva.

Kraljica Elizabeta II. že sedemdeset let vlada Združenemu kraljestvu Velike Britanije in Severne Irske. To je eno od najdaljših vladanj na sploh v zgodovini vsega človeštva, njena država pa je doživela velike spremembe od zatona britanskega imperija do vstopa in izstopa iz Evropske unije. V času velikih sprememb na vseh področjih kraljica Elizabeta II. ostaja trdni temelj svoje države in britanske skupnosti -Commonwealtha.

Komorni zbor Megaron je bil ustanovljen na pobudo skladatelja in dirigenta Damijana Močnika oktobra leta 2003. Zbor se ponaša z odličnimi uvrstitvami na državnih in mednarodnih tekmovanjih. Poleg tega pripravlja programsko zanimive koncertne sporede. Koncert z naslovom Zgodbe slovenske romantike so pevci predstavili v Slovenski filharmoniji novembra 2021. Program so razdelili v zgodbe. Prva govori o domovini in njenih lepotah, druga o pesmi, ki spremlja vsakdanje življenje in tretja o ljubezni.

Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Posvetili se bomo glasbi Tomaža Habeta, vsestranskega plodovitega skladatelja, pedagoga, dirigenta in aranžerja, ki je leta 2014 za svoj zaokroženi opus prejel Kozinovo nagrado Društva slovenskih skladateljev. Predvajali bomo izbor štirih pretežno simfoničnih oziroma koncertantnih skladb. Najprej bo na vrsti Uvertura za orkester, imenovana Tempora mutantur nos et mutamur in illis – Časi so se spremenili in mi z njimi, nato pa bomo predvajali še Poemo – fantazijo za klavir in pihalni orkester, Preludij in Caprice za evfonij in klavir ter Narodno in scherzo za rog, godala in šest inštrumentov.

72. izdaja enega največjih filmskih festivalov na svetu kljub vsemu poteka v živo. Na odprtju v četrtek zvečer se »aplavz se kar ni polegel, po vrsti filmskih dogodkov, ki potekajo na daljavo, so pravi, resnični, zares cenjeni,« pravi Ingrid Kovač Brus, ki se nam je oglasila iz Berlina. Pri nas se pričenja 16. Festival gorniškega filma, ki ga bo odprl dokumentarni film Stena – vzpon do zlata, o štirih vrhunskih plezalkah, tudi naši Janji Garnbret. Še prej pa se bo Kinodvor vrnil v (dobre stare) čase kina Sloga, za katerega je Adi Smolar ironično opozarjal, da »V Slogi pa vrtijo … pornografijo.« Noč erotičnega filma, »Kinosloga Retrosex«, bo prinesla tri unikatne klasike filmske erotike: razvpito Ekstazo Gustava Machatýa s Hedy Lamarr, Delovna dekleta Lizzie Borden in prvo francosko trdoerotično uspešnico s slikovitim naslovom – Zgovorna vagina. Ocenjujemo tudi dva filma z aktualnega kinosporeda: Padec Lune in Veliko svobodo.

Starodavne legende so hvaležen material za ekranizacije, a so malokdaj tako uspešne kot Pustolovščine Robina Hooda. Te klasike o junaku, ki jemlje bogatim in daje revnim, zob časa skorajda ni načel. V dobesednem in prenesenem pomenu barvita dogodivščina je predvsem zabavna in mine, kot bi mignil. V filmu se zvrstijo politične intrige, vrtoglava mečevanja in romantični pripetljaji; preveva ga nekakšen naiven šarm, ki pa se bliskovito umakne resnobnosti, ko pride čas zanjo. Ob preprosti, a nikakor ne banalni zgodbi o poštenosti, požrtvovalnosti in tovarištvu ter izvrstni igri Errola Flynna, ki samodejno pričara nasmeh, je jasno, da gre za film, ki navduši še danes; in samo ugibamo lahko, kako ga je bilo izkusiti leta 1938. Pod glasbo k filmu Pustolovščine Robina Hooda se je podpisal E rich Korngold, ki je zanjo tudi prejel nagrado oskar. Rečemo lahko, da se je zelo dobro izkazal, saj je posegel po kar nekaj, za tiste čase, sodobnih prijemih.

Leta 1957 je skladatelj Gunther Schuller z izrazom Third Stream / Tretji tok / Tretja smer označil glasbeni žanr, ki združuje klasično glasbo in jazz. Pripravlja Hugo Šekoranja.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Novomeška galerija Simulaker je tokrat oblečena v filc. V njej ne najdemo slik na platnu, temveč v prostor postavljene tabelne slike na lesu. Umetnica Andrea Zabric v njih raziskuje samo telo slike – na prisotnost pigmenta na primer namigujejo imena kot je Kadmijeva serija. Vendar ob materialnosti ne pozabi na liričnost, tak je tudi naslov Palmina zima. Na odru celjskega gledališča pa bodo drevi krstno uprizorili dramo Gorana Vojnovića 14 dni. Tokrat se je lotil vprašanja, kako epidemija vpliva na medsebojne odnose znotraj družine. Režijsko taktirko igre je prevzela Ajda Vacl. Še nekaj za ljubitelje glasbe: v nedeljo ob enajstih se začenja koncertni cikel Mozartin, ki ga pripravljajo Simfoniki RTV Slovenija. Koncert, ki ga je zasnoval violončelist Gregor Fele, bomo lahko poslušali tudi v neposrednem prenosu na programu Ars. Z umetniško vodjo orkestra Majo Kojc smo se pogovarjali še o celotni sezoni Mozartin 2022.

Strokovnjaki so zaznali, da se velike farmacevtske multinacionalke umikajo iz razvoja zdravil za Alzheimerjevo bolezen. Kaj jih je pripeljalo do take odločitve, če vemo, da za tem nevrodegenerativnim obolenjem zboli kar od pet do deset odstotkov starejših od 65 let? Še vedno pa nove učinkovine, ki bi upočasnile ali celo ustavile Alzheimerjevo demenco, išče raziskovalec Stanislav Gobec. Marsikdo je presenečen, da raziskovalni tim, ki ga vodi, hkrati išče tudi nova zdravila proti raku in okužbam. V čem so stične točke? Z nami je Zoisov nagrajenec prof. dr. Stanislav Gobec mag. farm., znanstvenik, predavatelj in vodja uspešne raziskovalne skupine na Fakulteti za farmacijo v Ljubljani.

Foto: Foto Spomini/ FFA

Violinistka Lara Boschkor, violončelist Santiago Canón-Valencia in pianistka Mishka Rushdie Momen so nastopili 9. novembra v Komorni dvorani Nemškega radia v Kölnu. Izvedli so Fantazijo v c-molu za klavir, K 475 Wolfganga Amadeusa Mozarta, Sonato za violino in klavir št. 1 v G-duru, op. 78 Johannesa Brahmsa in Sonato za violončelo in klavir v d-molu op. 40 Dmitrija Šostakoviča.

V Narodni galeriji v Ljubljani so se srečali trije veliki umetniki. Slikarka Metka Krašovec, pesnik Tomaž Šalamun in igralec Radko Polič - Rac, ki se je tokrat znašel v vlogi kustosa – zasnoval je namreč razstavo manj znanih umetničinih del in jih prepletel s Šalamunovo poezijo, ki jo je tudi sam interpretiral. Tako lahko na razstavi ob vsaki risbi prisluhnete posnetkom izbranih Šalamunovih pesmi, nekaj pa smo jih vpletli tudi v oddajo. Razstava se osredinja na manj znana dela Metke Krašovec, predvsem so to risbe iz osemdesetih let prejšnjega stoletja, ko sta si bila z življenjskim sopotnikom Tomažem Šalamunom ustvarjalno najbližje. Dvainštirideset risb in sliko je Polič izbral neodvisno od naslovov in časa nastanka, razstava pa po besedah direktorice galerije dr. Barbare Jaki tako kalejdoskopsko prepleta dela treh sijajnih umetnikov, generacijskih sodobnikov.

In prav milo se je storilo Krjavlju. Ni se dal preveriti možem, da morda deseti brat ni imel bankovcev, ampak kako drugo pisanje. Kako je bilo Krjavlju hudo pri srcu, to utegne le tisti popolnoma umeti, ki je izkusil kakor on, kako človeka jé in peče, če vidi, da mu je izpolnitev dolgega upanja splavala po vodi. Ker pa vemo, da je med blagovoljnimi bralci malo takih, ki bi poznali žalost in otožnost po kozi, ki bi lahko bila, pa je ni, se bojimo, da baš večina ne bo umela Krjavljeve reve in nadloge. Zakaj še kmetje, Krjavljevi znanci, ki so bili vrhu tega še sami kožarji, niso umeli Krjavljevega srca ali ga pa niso hoteli umeti. Brezsrčno so se smejali ubogemu možu. Krjavlja, ki si je bil dobro v svesti, da je pametnejši kot vsi praznoglavci, je to posmehovanje jezilo, in da bi svojo misel še bolj potrdil in se tako malo maščeval, je začel še bolj rentačiti in kleti desetega brata, ki mu ni ničesar zapustil razen premajhnih čevljev in treh dvajsetic. Ali kmetje tudi tukaj niso hoteli biti njegovih misli; hvalili so desetega brata, češ da ga je škoda, da je umrl, in Matevžek se je celo predrznil Krjavlju očitati, da pregrešno govori, če tako obira koga, ki je umrl. To je bilo pa poštenjaku vendar preveč. Jezno je potisnil klobuk na glavo, izpil vse žganje naenkrat in zavpil: »Kaj, vi boste meni pravili, kaj je greh? Pa vi? Kaj boste zame plačevali, ali kako? Vi vsi vkup še ne veste, kdaj ste siti! Jaz sem bil pomorski vojščak, svet sem obhodil, pa nihče me ni učil, kaj je greh! Učenega Hrvata sem imel na barki za prijatelja, on je več vedel kot vi vsi in me ni učil, kaj je greh.«

Mladi razumnik, grajska gospoda, gostilniško omizje in vaški posebnež, svobodoljubne ideje in ljudsko izročilo, realizem in romantika, patina 19. stoletja in brezčasnost – vse to je slovenska literarna klasika, Jurčičev Deseti brat iz leta 1866. Ob pisateljevem postopnem razpletanju skrivnosti romanesknih likov in občasnih humornih vložkih je zgodba še vedno napeta in privlačna: dogajanje, ki so ga začrtali koristoljubje in pretekli grehi, poganjajo ljubezen in ljubosumje ter maščevalnost. A ta prvi slovenski roman ni ostal le na papirju, preselil se je že na gledališke deske, na operni oder in na filmsko platno, zdaj pa še v zvočno knjigo.

Bere dramski igralec Iztok Mlakar.

Režiser: Alen Jelen
Asistentka režiserja: Renata Vidič
Tonski mojster: Vojko Kokot
Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina
Mastering: Vjekoslav Mikez

Posneto v RC RTV Koper-Capodistria, Studio 6, junij - julij 2021 v sodelovanju s SNG Nova Gorica.

Povabilo na koncert je tematsko uglašeno s Petkovim koncertnim večerom, občinstvo povabi k poslušanju s skladbami, ki se glasbeno navezujejo na koncertni večer.

Slišali bomo posnetek koncerta Slovenske filharmonije - prvega glasbenega večera za oranžni abonma Orkestra Slovenske filharmonije z naslovom Iz starega sveta, ki je bil 27. septembra 2019 v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma.
Z Orkestrom Slovenske filharmonije je sodeloval priznani simfonični in operni ameriško-izraelski dirigent Steven Sloane, kot solist pa se je predstavil član Orkestra Slovenske filharmonije - orkestrov prvi rogist Jože Rošer. Izvedel je znamenito pa tudi zahtevno delo - Koncert za rog in orkester št. 2 v Es-duru Richarda Straussa. Na sporedu sta bili še dve deli: Simfonija št. 9 v e-molu, op. 95, poimenovana »Iz novega sveta«, skladatelja Antonina Dvořaka in Uvertura k baletni glasbi Prometejeva bitja, op. 43 Ludwiga van Beethovna, ki je odprla koncertni večer.

Polovski plesi v izvirni različici z zborom iz opere Knez Igor Aleksandra Borodina
in Mali triptih ter komorna kantata Sneži Georgija Vasiljeviča Sviridova:
gospe in gospodje, to je prva polovica programa,
ki so ga decembra, leta 2019, na Moskovskem državnem konservatoriju izvedli Moskovski državni zbor Andreja Koževnikova, Otroški zbor Bolšoj teatra in Ruski državni orkester pod vodstvom Aleksandra Vedernikova.
Zbora je pripravil Nikolaj Azarov.

Makedonska pisateljica Sanja Mihajlovik-Kostadinovska v prozni zbirki (Nes)končni modeli kratke zgodbe v le nekaj vrsticah duhovito povezuje vsakdanjo stvarnost in literarno ustvarjanje. Začetniško pisanje je na primer kot mlečni zobek, lajtmotiv je kot vrtavka, dokler ne izgubi energije, in podobno.

Prevajalka: Namita Subioto
Igralka: Tina Resman
Režiserka: Živa Bizovičar
Redaktor Vlado Motnikar
Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina
Mojstrica zvoka: Sonja Strenar

V oddaji se posvečamo predvsem ključnim jazzovskim osebnostim, ki so zaznamovali zgodovino jazza. Raziskujemo pa tudi povezave jazzovske glasbe z drugimi umetnostmi – od slikarstva, fotografije do literature.