Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Joseph Haydn je eden izmed najzaslužnejših skladateljev za razvoj glasbene oblike godalnega kvarteta. Konec 50. let 18. stoletja je na Dunaju napisal ene izmed prvih godalnih kvartetov in tako pridobil naziv oče godalnega kvarteta, s svojim sistematičnim delom na tem področju pa je tudi postavil temelje tej glasbeni zvrsti.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov

Sir Edvard Elgar je v domovini užival velik ugled, vzroka za to pa sta bila umirjen glasbeni slog in značilna drža skladatelja poviktorijanske dobe. Zelo kmalu se je uveljavil kot največji angleški skladatelj, bil povišan v viteza, tik pred smrtjo pa celo v barona. Dobil je uradna priznanja in najvišje časti, kar jih je lahko dobil angleški glasbenik. Obogatil je vsa glasbena področja, od opere do simfonije in komorne glasbe.

Romantična lirska poezija nas vedno znova prevzame, še posebej ljubezenska. Tako je pisal tudi nemški pesnik in pisatelj Eduard Mörike, sicer protestantski pastor. Rodil se je leta 1804, umrl je leta 1875. Veliko njegovih pesmi je ponarodelo, uglasbila pa sta jih tudi Hugo Wolf in Ignaz Lachner. Pesem Ljubljeni je poslovenil Matej Venier. Interpretacija: Gregor Zorc.

Začetek dvajsetega stoletja je zaznamoval idejni dvoboj Ferruccia Busonija in Hansa Pfitznerja. Prvi je leta 1907 v Osnutku estetike nove glasbe zagovarjal idejo razvoja glasbe in misli o glasbi sami, Hans Pfitzner, zastopnik retrospektivno uglašene estetike iztekajočega se 19. stoletja, pa je Busoniju odgovoril z oglušujočim napadom v dveh spisih: Futuristična nevarnost leta 1917 in Nova estetika glasbene impotence dve leti pozneje.

Posnetki iz najnovejše jazzovske produkcije, kot tudi zgodovine jazza.

Gustav Holst je kot otrok začel igrati klavir, violino in pozavno. Med študijem kompozicije na Kraljevem glasbenem kolidžu je kot pozavnist sodeloval v raznih orkestrih ter se naposled zaposlil v opernem orkestru Carla Rose in pozneje v Škotskem orkestru v Glasgowu. Pri devetindvajsetih se je kljub finančni negotovosti odločil, da se bo dokončno odpovedal karieri orkestrskega glasbenika. Kmalu zatem je začel poučevati: sprva je bil zaposlen na dekliških šolah v Londonu, od leta 1907 pa je bil sedemnajst let glasbeni direktor Morleyjevega kolidža. Poučevanje je vse do njegovega petdesetega leta postalo redni del njegovega delovnika.

Hermana Melvilla, klasika sodobne ameriške književnosti, slovenski bralci poznajo predvsem po njegovem romanu Moby Dick ali pa po noveli Bartleby, pisar, ki je pri nas doživela že lepo recepcijo – bila je prestavljena na gledališke odre, posvečen pa ji je tudi zbornik razprav. Bartleby, pisar je v prevodu Polone Glavan izšel tudi v knjigi Tri novele (Knjižnica Kondor), in sicer v družbi še dveh Melvillovih reprezentativnih besedil: novele Benito Cereno, prevedel jo je Janko Trupej, in novele Billy Bud, mornar v prevodu Alenke Moder Saje.

Kratka glasbena medigra

V Arsovih spominčicah vabimo k poslušanju skladb za orkester, komornih in solističnih skladb španskih skladateljev iz druge polovice 19. in prve polovice 20. stoletja, ki jih bodo predstavili priznani slovenski solisti in Simfonični orkester RTV Slovenija. Predstavili bomo skladbe Asturias za kitaro in samospev Serenata Isaaca Albéniza, Melanholični ples in Andaluzijski ples za klavir, nato pa Španski ples št. 5 v priredbi za kitaro Enriqueja Granadosa, drugo suito Trirogeljnik in duet za dve kitari La vida breve Manuela de Falle. Ponovitev bo v četrtek, 26. maja ob 5.05.

V njej nam avtor odstira tančice umora mladega dekleta, ki ga raziskuje inšpektor Klas. Zločin je rezultat izrazito dvojne morale, nevoščljivosti, ljubosumja in neizživetosti.

Režiserka: Elza Rituper
Dramaturginja: Vilma Štritof
Tonska mojstrica: Metka Rojc
Glasbena opremljevalka: Larisa Vrhunc

Klas - Boris Juh
Ervin - Sandi Pavlin
Tine - Marko Simčič
Valentin - Uroš Maček
Mira - Majda Grbac
Erika - Majda Kohek

Posneto v studiih Radia Slovenija oktobra 1993

Glasbena medigra

V prenesenem pomenu lahko govorimo o svetu znanosti, tehnike, vesolja, jezika, vzgoje, prava, matematike, preteklosti ...

Glasbena medigra

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

Nemški baritonist in dirigent Dietrich Fischer Dieskau se je rodil 25. maja leta 1925, umrl pa 18.maja leta 2012. V svoji koncertni karieri se je najbolj proslavil s samospevi Franza Schuberta, zlasti z interpretacijo cikla Zimsko popotovanje, katerega posnetki s pianistoma Geraldom Moorom in Jörgom Demusom so še danes aktualni.
"Nobenemu drugemu pevcu današnjega časa ni uspelo poustvariti tako obsežnega in vsestranskega repertoarja, kot Dietrichu Fischer-Dieskauu. Opera, samospevi in oratoriji v nemščini, italijanščini ali angleščini - v vse svoje izvedbe je vtkal natančnost in individualnost…«, je o njem zapisal muzikolog Alan Blyth. Snemal je tudi v ruščini, hebrejščini, latinščini in madžarščini.

Simfonični orkester RTV Slovenija je v Cankarjevem domu na predzadnjem koncertnem dejanju abonmajske sezone Kromatika nastopil pod vodstvom šefa dirigenta Rossena Milanova in s solistko, sopranistko Thereso Plut. Prav tako v četrtek, 19. maja, je bilo le lučaj stran – v SNG Opera in balet Ljubljana – prvič izvedeno novo delo skladatelja Roka Goloba, kozmična opera z izvirnim angleškim naslovom The Sound.
V nadaljevanju predstavljamo še koncert pihalnega kvinteta Levante v ciklu Amabile z muzejem, Slavnostno akademijo ob 150-letnici Glasbene matice, nastop mešanega pevskega zbora Psallite v okviru Sakralnega abonmaja in koncert tradicionalne indijske glasbe, imenovan Mir skozi kulturo – Pax cultura. Prav ob koncu napovedujemo še projekt z naslovom Aurora – glasbeno doživetje s Carmen Manet in novo razstavo o Vladimirju Lovcu.

Glasba je umetnost, ki deluje v določenem času. Da jo prav razumemo, potrebuje svoj prostor. Prostor je za poslušanje glasbe pomemben, čas je ne obhoden.

O Čudežnem Feliksu
Pozna trideseta leta 20. stoletja, Evropa hiti v pogubo in tudi člane premožne družine Kalmuss-Missia z graščine ob robu manjšega štajerskega mesta čakajo težki časi. A vojna je za zdaj še daleč, napetosti so v družini sami, v njihovih hladnih odnosih, zlaganosti, plitvi skrbi za ugled. Zatohlo ozračje razburka prihod mladega nezakonskega sorodnika, čudežnega Feliksa, ki razkrinka njihove laži, nepričakovano pa spozna tudi očeta. A mu v življenju zato ne bo nič lažje, kvečjemu nasprotno.

O Andreju Hiengu
Pisatelj in dramatik Andrej Hieng (1925–2000) je v svojih delih pogosto raziskoval psihološke zanke literarnih oseb, neredko v meščanskem okolju in v povezavi z umetniškimi in erotičnimi vzgibi ali z željo po moči. Leta 1988 je prejel Prešernovo nagrado, za svoj zadnji roman Čudežni Feliks pa je prejel nagrado kresnik. Dogajanje med romanesknimi osebami v grajskih sprejemnicah in spalnicah poslušalcem prepričljivo podaja igralec Igor Samobor.

Režija: Alen Jelen
Interpret: Igor Samobor
Asistentka režiserja: Živa Bizovičar
Tonski mojster: Gal Nagode
Mastering: Damir Ibrahimkadić
Fonetičarka: Suzana Köstner

Posneto v dramskem studiu Radia Slovenija, september–december 2021 in januar 2022.

Obrobne poti sodobne kompozicije…zvočni eksperiment…improvizirana glasba in glasni novi jazz

Branko Gradišnik je lani pri založbi Pivec objavil novo knjigo Če zdaj doma na zofi kdaj. Gre za potopis po angleškem Lake Districtu, v katerem križa nebeško s pritlehnim. Nebeška je Wordsworthova poezija, ki jo objavlja v svojem prevodu, pritlehna pa proza, ki je, kot pravi, ne more povzdigniti niti prozac. V izbranem odlomku Gradišnik opisuje beg družine Gradišnik iz Ljubljane na angleško "Jezersko" in njihov postanek v mestecu Sinzheim pri letovišču Baden-Baden.

Igralec: Danijel Malalan
Režiser: Alen Jelen
Mojstrica zvoka: Sonja Strenar

Posvečamo se tako zgodovini jazza kot najnovejšim jazzovskim izdajam.