Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Torek, 23. avg. 2022

Ars • Tor, 23. avg.

Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

04:00
Svitanja

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled izbranih torkovih glasbenih dogodkov - od stare glasbe do elektroakustične improvizacije.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Dnevi poezije in vina na Ptuju 2022.
Aifric Mac Aodha je irska pesnica in urednica za poezijo v irščini pri revijah Poetry Ireland Review, gorse in The Stinging Fly. Njena prva zbirka Ugrabitev Siringe je izšla leta 2010, poezijo pa je objavljala tudi v različnih revijah in časopisih. Imela je pesniška branja na številnih festivalih v Evropi, Ameriki, Kanadi in Indiji. Njena zadnja zbirka Tuje novice je izšla leta 2017. Živi v Dublinu, kjer dela pri založbi An Grum, ki izdaja literaturo v irščini. Izbrali smo naslovno pesem njenega prvenca Ugrabitev Siringe.

Prevod Tina Mahkota,
interpretka Lena Hribar.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

10:00
Poročila

Claude Debussy je začel navezovati stike z intelektualno elito Pariza že kot mladenič, in to v salonu tašče Paula Verlaina. Kljub pomanjkanju osnovne izobrazbe se je v najstniških letih začel izobraževati v literaturi in likovni umetnosti. Še posebno goreče je poslušal zgodbe iz čudovitih eksotičnih krajev, ki sta mu jih pripovedovala oče, ki je kot vojak potoval v oddaljene kraje, in Paul Gaugin, ki je med bivanjem na Tahitiju s slikarsko občutljivostjo posrkal vso barvitost tega življenjskega okolja in njegovih prebivalcev.

11:00
Poročila

Skladatelj, pevec in multiinštrumentalist Tomaž Rauch še posebej rad raziskuje ljudsko glasbo, ki je, kot pravi sam, »najbolj avtentičen dokument človeške preteklosti in značaja.« Kot skladatelj piše avtorsko glasbo za zbore, filme, lutkovne predstave in radijske igre. Letos je v okviru projekta B – Air ustvaril tudi izvirno zvočno pripoved za najmlajše Iz življenja stvari.

12:00
Poročila

Izbrali smo Fantazijo v C – duru, op. 17 Roberta Schumanna v izvedbi pianista Aleksandra Gadžijeva, Sonato za violino in klavir v a – molu, op. 105 v priredbi za klarinet in klavir v izvedbi Dua Claripiano in dve klavirski miniaturi iz cikla Otroški prizori, op. 15 v izvedbi pianista Urbana Staniča.

13:00
Poročila

V Sloveniji je jezer in jezerc veliko. Vsi poznamo Bohinjsko in Blejsko jezero, a poleg teh jih je še veliko, ne samo alpskega ledeniškega ali tektonskega izvora, marveč tudi kraških presihajočih, kar je pomembna posebnost naše domovine in barij, ki so nekoč bila jezera. No, veliko imamo tudi akumulacijskih in rudniških jezer, ki so nastala po opustitvi rudarjenja (ponovitev).

13:55
Poigra

14:00
Poročila

Te dni poteka 25. mednarodni festival Mladi levi. Ob jubileju ter številnih novostih v delovanju zavoda Bunker, organizatorja in producenta festivala, bomo pred mikrofonom gostili Almo Redžić Selimovič, novo direktorico in Mojco Jug, programsko vodjo Stare mestne Elektrarne – Elektro Ljubljana in festivala Mladi levi. Vabimo vas k poslušanju!

14:35
Medigra

Glasbena medigra

Danes bomo predstavili poščo Music Conversation (Glasbeni pogovor), ki jo je podpisal Silvije Glojnarić, hrvaški bobnar, skladatelj, aranžer in dirigent.
Maestro Glojnarić je letnik 1936 in tako najbrž eden najstarejših aktivnih jazzistov v sosednji Hrvaški. Njegova kariera se razteza čez več kot pol stoletja in je eden najbolj uglednih hrvaških glasbenikov. Na zagrebški akademiji je diplomiral iz kompozicije in glasbene teorije. Sam se je učil igranja na bobne in leta 1959 prevzel bobnarski stolček takratnega Plesnega orkestra Radiotelevizije Zagreb. Bil je tudi član Zagrebškega jazz kvarteta, skupaj z legendarnim vibrafonistom Boškom Petrovićem.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

Violinski koncert Carla Nielsena ter Simfoniji št. 6 in 7 Jeana Sibeliusa so bili na programu, ki ga je Filharmonični orkester iz Luksemburga izvedel na koncertu 29. aprila v Luksemburški filharmoniji. Dirigiral je Dima Slobodeniouk, solistka pa je bila latvijska violinistka Baiba Skride.

Jezik je zapletena stvar, pravi docent dr. Gašper Beguš, ki na kalifornijski univerzi Berkley razvija modele umetne inteligence, ki se same učijo jezika. V drugem delu pogovora smo odprli vprašanje, kdaj lahko zatrdimo, da je neki niz informacij ali glasov jezik in bi s tem lahko potrdili, da je umetna inteligenca spregovorila. Beguš zatrjuje, da nimamo dobre definicije jezika, kar pa še ne pomeni, da umetna inteligenca ne bo nekoč spregovorila ali pa da že ne zna uporabljati zametkov jezika.

Vabimo vas k poslušanju Ciaccone iz Partite v d-molu, BWV 1004 Johanna Sebastiana Bacha. V Partiti za violino solo se po prepričanju in glasbeni analizi Helge Thoene skrivajo tudi odlomki iz Bachovih koralov.
Poje Ansambel Hilliard, na baročno violino igra Christoph Poppen.

Roman, napisan v prvi osebi, se skozi oči desetletnega dečka dogaja ob koncu šestdesetih let na tržaškem Krasu in na podeželju Benečije, kjer je bil Slovenec zastrupljen s strahom pred izražanjem svoje narodnostne biti in zato prisiljen k izseljevanju oziroma izginotju. Deček, bolezensko zaznamovan s senco na pljučih, zaradi katere mora biti čim pogosteje v stiku z gozdom in čistim zrakom, živi svoje odraščanje v refleksiji do zunanjega in svojega, notranjega sveta, ki ga povečini projicira v domišljijske podobe, polne priučene krščanske kulture in resničnosti svoje delavske provenience. Ob miselnem in fantazijskem soočanju s strahotami iz časa druge svetovne vojne, o katerih mu pripovedujejo njegovi najbližji, odkriva grozo in brezup, ki ga še bolj odmikata iz realnosti v domišljijski svet hrepenenja in polepotenosti. Ob strahu pred izginotjem sebe in vseh drugih Slovencev, ki živijo na ozemlju med tržaškim Krasom in Benečijo, odkriva zamolčano resnico svojih najbližjih. Ta je določala njihovo usodo, v kateri je bilo služenje drugemu eno izmed primarnih poslanstev, to pa naj bi zagotavljalo posmrtno življenje v nebesih. Ob iskanju svoje identitete, miselne in včasih tudi fizične, v svetu, ki je pogosto zaznamovan z grobim provincializmom, se vzporedno dogaja zgodba, polna hrepenenja in ljubezni do deklice iz Benečije, za katero deček ve, da jo bo izgubil, a se obenem tolaži z mislijo, da mu bo ostal njegov svet odrešujoče domišljije. Knjiga je bila nominirana za nagrado kresnik 2006 in je izšla pri založbi Litera.

Interpret: Iztok Mlakar
Režija: Suzi Bandi
Izvirna glasba: Iztok Cergol
Produkcija: RAI-Radio Trst A, 2009

19:15
Poigra

Kaj bomo slišali v prenosu koncerta?
Zakaj ima koncert naslov Carl & Veronika?
Kako deluje skupina Die Singphoniker?

Festival Radovljica je letos ponudil 11 večerov z glasbo od renesanse do let pred drugo svetovno vojno, od renesančnih prečnih flavt do partitur za ansambel viol da gamba. Koncerta z glasbo Antonia Tarsie in Francesca Pollinija pa sta na zemljevid stare glasbe umestila tudi ustvarjalnost na Slovenskem.
Za sklep se nam v izvedbi nemškega ansambla Die Singphoniker obeta program Carl in Veronika. Nemški vokalni seskstet ga je povezal z rdečo nitjo Orffovih del in popevk nekdaj znamenite skupine Comedian Harmonists.

22:00
Poročila

Poslušali bomo izbor skladb iz prve in druge knjige Metamorfoz, obsežne zbirke klavirskih skladb, ki jih je februarja preminuli ameriški avantgardist George Crumb ob navdihu slikarskega modernističnega kanona spisal v zadnjem desetletju svojega življenja.

Katarina Majerhold je diplomirala in magistrirala iz filozofije na oddelku za filozofijo Filozofske fakultete v Ljubljani. Študirala je tudi v tujini, na Danskem in Norveškem. Ukvarja se s filozofijo ljubezni, čustev, filozofskim svetovanjem in etiko, občasno tudi s pisanjem scenarijev za igrane in dokumentarne filme za RTV Slovenija. Občasno piše poezijo in kratko prozo, ki ju objavlja v različnih medijih, od revij do radia. Je tudi nekdanja glavna urednica Andragoških spoznanj, nekdanja članica uredništva Sodobnosti in uredniškega odbora Časopisa za kritiko znanosti. Izdala je tudi vrsto knjig s področja filozofije ljubezni. V kratki pripovedi z naslovom Lezbijka in Rozamunda se ukvarja z vprašanjem zvestobe - ko zapiše v podnaslovu - na samosatiričen način.

Interpretka Sabina Kogovšek,
režiserka Špela Kravogel,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
mojstrica zvoka Sonja Strenar,
urednik oddaje Matej Juh.
Produkcija 2022.

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.

23:59
Slovenska himna

Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov