Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Dan začenjamo z obletnicami rojstev petih skladateljev: Scheina, Fiocca, Lekeua, Chaussona in Dotzauerja.
JOHANN HERMANN SCHEIN: PADOUANA, GAGLIARDA, COURANTE, ALLEMANDE IN TRIPLA
JOSEPH HECTOR FIOCCO: SONATA ZA ČEMBALO
GUILLAUME LEKEU: INTRODUCTION SYMPHONIQUE AUX BURGRAVES
AMÉDÉE ERNEST CHAUSSON: MELODIJE ZA GLAS IN KLAVIR
JUSTUS JOHANN FRIEDRICH DOTZAUER: POTPOURRI ZA VIOLONČELO IN KITARO, OP.21

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Še treh obletnic se bomo spomnili, in sicer rojstnega dne Vladimirja Hrovata ter obletnic smrti Halseyja Stevensa in Claudia Abbada.

WOLFGANG AMADEUS MOZART: ANDANTE ZA FLAVTO IN ORKESTER (PRIREDBA ZA USTNO HARMONIKO IN ORKESTER) V C-DURU, K. 315
HALSEY STEVENS: SONATINA
FELIX MENDELSSOHN BARTHOLDY: FINGALOVA JAMA, KONCERTNA UVERTURA, OP. 26

Švedski književnik Tomas Tranströmer je leta 2011 prejel Nobelovo nagrado za književnost. Slovi med drugim tudi po tem, da njegov opus ni ravno obsežen, v razponu petdesetih let je objavil trinajst pesniških zbirk. Izraz 'manj je več' sicer izvira iz arhitekture, v književnosti pa bi vsekakor najbolj ustrezal prav Tranströmerjevi poeziji - in ne samo z vidika količine napisanega.

Prevajalka Mita Gustinčič Pahor,
interpret Zvone Hribar.

Posvečamo se instrumentom, ki sestavljajo pihalni kvintet. Najprej zasedbi kot celoti, potem pa še posameznim članom v solističnih vlogah.
FRANZ DANZI: PIHALNI KVINTET ŠT. 1 V A-DURU, OP. 69
PETR EBEN: DUETTINI ZA VIOLINO IN HARFO
LUCIJAN MARIJA ŠKERJANC: KONCERT ZA FAGOT IN ORKESTER
BLAŽ ARNIČ: TRIO ZA KLAVIR, VIOLINO IN VIOLONČELO, OP. 6
FRANCIS POULENC: SONATA ZA OBOO IN KLAVIR
IGOR DEKLEVA: PIZZICATO MOBILE ZA VIOLINO SOLO
HANS ERICH APOSTEL: SONATINA ZA SOLO ROG, OP. 39B
JEAN FRANÇAIX: DVOJNI KONCERT ZA FLAVTO, KLARINET IN ORKESTER

»To je največje delo, ki sem ga doslej ustvaril, je pa tudi tako posebno v vsebini in obliki, da se o njem ne da pisati. Predstavljajte si, da bi vesolje začelo zveneti: to niso več človeški glasovi, temveč kroženje sonc in planetov,« je zapisal Mahler o svoji Osmi simfoniji, imenovani tudi Simfonija tisočev.
Tokrat se z nekaj utrinki spominjamo Mahlerjeve povezanosti z Ljubljano, v zgodovini in sedanjosti. Predstavljamo del posnetka s Kongresnega trga v Ljubljani, kjer je leta 2011 veličastno zazvenela skladateljeva Simfonija tisočev, pred tem pa še zlitje Mahlerjevega peresa s slovensko ustvarjalnostjo - to je namreč priredba Mahlerjevega Klavirskega kvarteta Nicht zu schnell/Ne prehitro, ki jo je za godalni orkester in dve harfi ustvaril Franc Avsenek.

Dejavniki, ki so povzročili novo prehransko krizo, so še vedno prisotni, zato se svet srečuje z nestabilno prehransko oskrbo velikih razsežnosti. Izvoz ukrajinskega žita in kmetijskih pridelkov v skladu z lani sklenjenim dogovorom o izvozu iz črnomorskih pristanišč je uravnotežil mednarodno dobavo hrane, vendar bi bila lahko prihodnja žetev precej manjša. Zatika se pri izvozu iz Rusije, saj nekatera podjetja in pristanišča niso pripravljena sprejeti ruskega tovora. Pomanjkanje in visoke cene gnojil bodo najbolj prizadeli afriške države, evropsko kmetijstvo pa zaradi vojne prejema obilne dodatne subvencije.

Ceremony of Carols – Slavnost kolednic, op. 28 je Benjamin Britten namenil za deški zbor, solo glasove in harfo. Delo, namenjeno izvajanju v božičnem času, črpa navdih iz gregorijanske antifone Hodie Christus natus est – Kristus danes se je rodil. V oddaji predstavljamo izvedbo zbora Dunajskih dečkov pod vodstvom dirigenta Antona Neyderja in ob spremljavi harfistke Elisabeth Bayer. Brittnovo skladbo Old Abram Brown iz cikla otroških pesmi za zbor in klavir Petkovi popoldnevi pa izvaja Nizozemski nacionalni otroški zbor.

Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Z nami bo skladatelj mlajše generacije Dominik Jakšič. Slišali bomo njegova novejša dela, med njimi Bagatelo št. 1, Sonatino da camero za godalni kvartet, simfonično pesnitev Kralj Matjaž ter Slavnostno uverturo. V poslušanje skladb nas bodo popeljali komentarji skladatelja.

S kritiško ekipo smo za vas pripravili recenzije filmov iz naših kinodvoran. Z Babilonom se oskarjevec Damien Chazell podaja v zgodovino Hollywooda, stoletje v preteklost, ko so kraljevali nemi filmi, na vrata pa že trkal zvočni film in z njim spremembe v »industriji sanj«. Ocenjujemo britanski film Po soncu: po besedah režiserke in scenaristke Charlotte Wells je »čustveno avtobiografski«, saj se z njim spominja poletnih počitnic z očetom. Razmišljamo o družbenem kontekstu in argentinskih odzivih na sodno dramo Argentina, 1985, in o filmu Kapitanka Nova, v katerem junakinja rešuje Zemljo pred okoljskim zlomom. Ob začetku leta je prvi filmski dogodek v naši bližini tržaški festival, ki ponuja pregled ustvarjanja v srednji in vzhodni Evropi – to so teme oddaje Gremo v kino.

V tokratni oddaji o filmski glasbi predvajamo glasbo k filmu Fabelmanovi skladatelja Johna Williamsa. Gre za zelo oseben kinematograski spomin na okoliščine in družino, ki so oblikovale življenje in kariero režiserja Stevena Spielberga.

"Glasba je glasba, to je to!" je izjavil Duke Ellington. In z njim se strinja mathias rüegg, ko izdaja novi dvojni avtorski cd. Prvih 18 pesmi je komponiral na poezijo pesnikov iz različnih obdobij, vse od osemnajstega pa do dvajsetega stoletja. Izvedla sta jih mlada glasbenika, baritonist Benjamin Harasko (letnik 1995) in pianistka Soley Blümel (letnik 2008).

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

Ljudje imamo težave z razumevanjem učinkov nelinearnih pojavov, kakršna sta recimo tudi eksponentna rast ali pa povečevanje ogljikovega dioksida v ozračju. Tovrstna 'slepota' se danes kaže kot zelo nevarna.
»Zdi se mi, da imamo v možgane vgrajene zgolj linearne procese, vse ostalo na nas pa prej ali slej preseneti. Pri eksponentni rasti denimo na začetku skoraj ni nobene spremembe oziroma je mikroskopsko majhna. Do neke točke, ko se začne ta sprememba kazati, potem pa naenkrat eksplodira,« razlaga prof. dr. Bojan Kuzma, predstojnik oddelka za matematiko Fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem, ki je za svoje delo prejel Zoisovo nagrado za vrhunske dosežke. V Podobah znanja smo se pogovarjali o zadržanosti ljudi do matematike, o tem, kako nam lahko pomaga razumeti tudi podnebne spremembe, ki se nas vseh tičejo, in seveda o njegovem matematičnem delu.

V oddaji bomo predstavili dva izjemna klarinetista: Ricarda Moralesa in Todda Levyja, v Brahmsovem sekstetu pa bodo nastopili violinistki Jennifer Gilbert in Leila Josefowicz, violista Paul Neubauer in L.P. How ter violončelista Eric Kim in Timothy Eddy.

Ko občudujemo umetnine v galerijah in muzejih le redko pomislimo, da so se številne od njih od svojega nastanka že precej spremenile in da so jim k izgledu, čim bolj podobnemu prvotnemu, pomagali restavratorji in konservatorji. Prav to zakulisje zdaj osvetljuje razstava v Moderni galeriji, ki je povezala kar šest ustanov pod vodstvom Nade Madžarac iz Moderne galerije, Tamare Trček Pečak iz Akademije za likovno umetnost in oblikovanje in Mirte Pavič iz Muzeja sodobne umetnosti Zagreb, ki se je osredotočila predvsem na poglavje sodobne umetnosti. Ob treh krovnih ustanovah v projektu sodelujejo še ljubljanska Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, restavratorski center Zavoda za varovanje kulturne dediščine Slovenije in zagrebška Akademija za likovno umetnost.

»... To noč sem jo videl je mojstrsko zasnovan roman, napisan v izčiščenem slogu, z veliko mero posluha za jezikovno karakterizacijo prvoosebnih pripovedovalcev ter skrbi za detajle. Skozi petero perspektiv se počasi kakor mozaik sestavlja poslednja noč zakoncev Zarnik, vrhunec pa prinese izpoved partizana Jeranka, zadnjega po vrsti, ki tragični konec podkrepi s sanjskimi, skoraj nadrealističnimi prividi o tem, kar naj bi se v resnici zgodilo. Čeprav je Veronika središče pripovedi in gonilna sila fabule, sama nikoli ne spregovori – o njej v njenem imenu vedno pripovedujejo drugi. Takšna prisotnost v odsotnosti deluje kot potujitveni efekt, ki okrog junakinje splete avro polresničnosti, kar v zgodbo vnaša pridih sanjske neizogibnosti, ob tem pa prepričljivo vzpostavi odnos posameznega pripovedovalca do Veronike in individualnost njegovega glasu...« (Ana Geršak, S knjižnega trga)

Interpret: Branko Jordan

Režiser: Klemen Markovčič
Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina
Fonetičarka: Suzana Köstner
Mojstra zvoka: Urban Gruden, Smiljan Greif

Produkcija Uredništvo igranega programa in ZKP RTV Slovenija.
Posneto v studih Radia Slovenija v oktobru 2022.

Angleški glasbeni zgodovinar Charles Burney je med obiskom v Mannheimu leta 1773 zapisal: »Tu sta se rodila crescendo in diminuendo, piano in forte pa sta se izkazala kot barvi, ki imata svoje odtenke – kakor v slikarstvu rdeča ali modra.« Sredi 18. stoletja
je bil Mannheim pomembna glasbena prestolnica v takrat še necentralizirani Nemčiji. Odkar je palatinski vojvoda Karl Theodor leta 1743 tam ustanovil svoj dvor, je bilo mesto prav obsedeno z inovacijami. Vojvoda je spodbujal kulturno dejavnost in Mannheim, ki je bil nekoč predvsem utrdba, spremenil v pomembno umetniško središče. Zlata doba tamkajšnjega glasbenega življenja je trajala le
dobra tri desetletja – do leta 1778, ko je Karl Teodor nasledil bavarskega volilnega kneza in svoj dvor preselil v München.

To čudovito obdobje bodo glasbeno poustvarili člani orkestra Slovenske filharmonije pod vodstvom Federica Marie Sardellija.

Češki dirigent Vaclav Luks je iz opusa Jana Dismasa Zelenke izbral različna duhovna dela, nastala okrog leta 1724, in jih razvrstil pod skupni naslov Missa 1724.
Nastal je kot slogovna celota dovolj prepričljiv niz, ki vsebuje vse stavke mašnega ordinarija, predvsem pa najpomembnejši značilnosti glasbe Jana Dismasa Zelenke: izvirnost in nekonvencionalnost.

Danski pisatelj Johannes Vilhelm Jensen je živel na prehodu iz devetnajstega v dvajseto stoletje in je bil eden najopaznejših besednih ustvarjalcev svojega časa. Študiral je medicino, preživljal se je s pisanjem kriminalk. Ko je študij opustil, se je ukvarjal samo s pisanjem, novinarstvom, veliko je potoval. Napisal je zgodovinski roman Padec kralja ter vrsto romanov s skupnim naslovom Dolgo potovanje ter v njih romaneskno obdelal skandinavsko zgodovino od predzgodovine do Krištofa Kolumba. Vse življenje je pisal Zgodbe s Himmerlandskega o stari kmečki kulturi na Jutlandu. To je njegovo najbolj znano delo. Ena izmed zgodb z naslovom Jens je prevedena v slovenščino, poslovenil jo je Franc Burgar. Ob poslušanju se spominjamo, da se je Johannes Vilhelm Jensen rodil na današnji dan pred sto petdesetimi leti.

Interpret Aleš Valič,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
mojsta zvoka David Lap, Rok Fiamengo,
urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten.
Produkcija 2023.

Prvi dan novega leta je minilo natanko sto let od rojstva tega morda najpomembnejšega vibrafonista vseh časov. Jackson je bil po Redu Norvu in Lionelu Hamptonu tretji jazzovski vibrafonist – in postal ter ostal je najpomembnejši. Popolnoma je spremenil slog igranja svojega instrumenta. Milt Jackson je bil virtuozni improvizator v hitrem tempu ter zelo senzibilen interpret baladnega repertoarja. Rad je imel melodično plat izražanja, rad je tudi igral blues, ki ga je prefinjeno vtkal v svoje igranje. Na samostojnih glasbenih projektih se je v petih desetletjih oziroma drugi polovici dvajsetega stoletja izkazal kot vodilni vibrafonist bebopa in potem mainstream jazza.