Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

V Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani bo danes in jutri ob spremljavi Budimpeškega koncertnega simfoničnega orkestra nastopil pianist Mihail Pletnjov. Na sporedu bodo štirje klavirski koncerti Sergeja Rahmaninova, orkester pa bosta vodila maestra Andras Keller in Aleksej Kornienko. V Ljubljani se je začel festival kritike, prevoda in branja poezije Pranger, pogovarjali smo se s prvo slovensko afrobeat izvajalko Alyo Elouissi, več pa tudi o razstavi v Muzeju Viktorije in Alberta v Londonu, ki so jo pripravili ob 40-letni karieri supermodela Naomi Campbell.

Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.

Cofek je naveličan, da je majhen. Nikoli ne sme ničesar narediti! »Ko boš velik,« mu vedno reče očka. Da bi že končno odrasel in bi ga jemali resno, si medvedek natakne hodulje in goste brke.

Poletna jutra imajo poseben čar, najlepša pa so v družbi oddaje Dobro jutro!
Tudi v prvih poletnih dneh vam ustvarjalci oddaje ponujajo številne svetovalne, izobraževalne, razvedrilne in informativne vsebine. Skupaj bomo raziskovali teme, ki se dotikajo vsakdanjega življenja ljudi in vam ponudili številne koristne nasvete o najrazličnejših tematikah iz vsakdanjega življenja. Z vami smo v živo vsak delovnik med 7. in 9. uro.

Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali.
Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.

Kdo so transspolne osebe? Kakšno je njihovo življenje v Sloveniji? Kaj počnejo? Kakšne težave jih pestijo v naši družbi ? V oddaji bomo prisluhnili štirim transspolnim osebam, ki so se v javno življenje vključile kot osebe tistega spola, ki ga čutijo kot sebi lastnega, in ne tistega, ki jim je bil pripisan ob rojstvu. Skozi njihove zgodbe bomo osvetlili še precej nepoznano področje transspolnosti, saj prav pomanjkanje relevantnih informacij tudi v naši družbi pripomore k nevidnosti transspolnih oseb ter nerazumevanju, porajanju predsodkov in nesprejemanju. Zakaj? So le zaradi svoje spolne identitete res tako drugačne, za nekatere celo družbeno nesprejemljive?

Scenaristka in urednica serije Neva Novljan, režiser Vojko Boštjančič.

Miško preboleva norice, Meta ponesreči med likanjem uniči Danino najljubšo obleko. Meta se pripravlja na poročno potovanje, ampak se zaplete s plačilom potovanja, ker ni vajena kartičnega poslovanja. Rogljeva ji pomaga pri računalniškem nakupu. Dana je za ples zmenjena s Samom, ampak se premisli, ko jo obišče Gregor, v katerega je noro zaljubljena. Vanj se zagleda še Zarja.

Spoj Zlobčevih govorjenih besed pred kamero s spojem njegovih zapisanih besed v poeziji prikazuje vso večplastnost njegove osebnosti, razkriva globoko čutenje sveta in prikazuje način, kako je to prelival v svoje pesmi. Njegova pripoved o sebi tako razjasnjuje temeljne odnose do življenja, do pesništva, do tragičnih stvari, ki so se mu dogodile v preteklosti, do ljubezni, skratka, pred nami se je Ciril Zlobec odkril kot izjemen intelektualec in nadvse globok ter hkrati presenetljivo preprost poet v svoji neposrednosti.
Film je poklon velikemu človeku in pesniku.

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.

V prvih dnevnih športnih poročilih vas bomo seznanili z najpomembnejšimi rezultati tekmovanj, ki so se odvijali prejšnji večer ter napovedali dogodke v tekočem dnevu.

Nepregledno gospodarjenje s sredstvi rezervnega sklada, sploh kadar gre za velike investicije, vzdrževanje skupnih delov, pa onemogočanje vpogleda v dokumentacijo – to je nekaj najpogostejših razlogov za spore med etažnimi lastniki in upravniki večstanovanjskih stavb. V tokratni oddaji predstavimo tri: v Ajdovščini lastnica upravnika obtožuje, da je poneveril stroške ob prenovi bloka, v Ljubljani se lastniki garaž jezijo, ker jim je upravnik zaračunaval stroške za sanacijo dotrajane stavbe, čeprav tega niso podprli. Še en Ljubljančan se huduje, ker mu upravnik ne omogoči vpogleda v dnevnik prometa rezervnega sklada. Ali bi ga moral, bomo vprašali stanovanjskega inšpektorja. Pa tudi, kako dolgo traja, da se inšpektorji sploh začnejo ukvarjati s prijavo, in koliko zadev trenutno čaka v predalu.

Živeti čim dlje in čim bolje je želja, ki jo nekaterim pomagajo uresničiti popolni neznanci. Za strokovno besedo transplantacija se skrivajo resnične, na eni strani boleče, na drugi bolj vesele zgodbe.
Pripovedujejo jih prejemniki darovanih organov, mlada ženska, ki na darovalca še čaka, in družina fanta, ki se je ob njegovi nenadni smrti soočila z vprašanjem o darovanju njegovih organov.
O pomislekih, dvomih, žalosti in sreči, o strahu, negotovosti in tiktakanju ure, upanju in življenju, ki gre kljub vsemu naprej, o novem, drugačnem življenju, pripovedujejo Franc, Albin, Andreja, njihovi bližnji in Žigova družina. Scenarij: Milica Prešeren, režija: Jaka Krivec.

Film Darovanje organov je del dokumentarne serije Posebne zgodbe. Ta daje glas tistim, ki jih pogosto ne slišimo in ne vidimo, a bi jih morali, zgodbam in ljudem, ki ne govorijo le o sebi, temveč tudi o naši družbi in času, s svojega zornega kota pa nam ga pomagajo razumeti tudi strokovnjaki.
Urednica serije je Milica Prešeren, nastaja pa v Uredništvu izobraževalnih oddaj Kulturno-umetniškega programa TV Slovenija.

Tržaški scenograf in slikar Marjan Kravos sodi med najvidnejše gledališke ustvarjalce, ki so zaznamovali in oblikovali podobo, status in uspehe Slovenskega stalnega gledališča v Trstu. Ob predanem in natančnem gledališkem delu je ustvarjal tudi kot slikar in grafik, pripravil je številne samostojne in skupinske razstave v Sloveniji, Italiji in drugod. Je prejemnik nagrade za življenjsko delo, imenovano po Poldetu Bibiču, ki jo podeljuje Združenje dramskih umetnikov Slovenije. Realizacija VIDEO-PRO.

A Vendégem című adásban Vay Adelma írónőről, spiritiszta médiumról láthatnak portrét.

V oddaji Moj gost si lahko ogledate portret pisateljice in spiritističnega medija Adelme Vay de Vaya.

Valentina je razočarana, ker ji Werner in Robert ne povesta resnice. Išče zavetje in je presenečena, ko Fabien odpre vrata in potolaži svojo obupano prijateljico. Kmalu zatem želi Valentina ponovno govoriti z Robertom. Ob prihodu na Knežji dvor po naključju sliši pogovor Christopha in njenega očeta o ločitvi ... Nataša je odpotovala v Hamburg na operacijo. Michael ji zagotovi, da ne bo nikomur povedal o njenem posegu. Ko odhaja iz stanovanja, se pred njim znajde Fabien. Kakšno presenečenje! Christoph je v devetih nebesih, ker je Ariane sprejela njegovo snubitev. Vendar mora zaradi stečaja Top Comforta k stečajnemu upravitelju v München. Ariane ga spremlja na to pomembno srečanje. Po Nerovi poškodbi se Franzi odloči, da bo Timu pomagala, dokler Nero ne bo spet zdrav. Ko Tim očita Dirku, da je za poškodbo kriv Steffen, Franzi pogumno posreduje. Vanessa ni zadovoljna, ko se nenadoma pojavi njen nekdanji trener in menedžer Urs Bauer. Za to ima dober razlog, saj Urs meni, da mu dolguje uslugo ...

STURM DER LIEBE (XVI.) / Nemčija / 2019-2020
Scenarij: Björn Firnrohr, Claudia Köhler
Režija: Felix Bärwald, Stefan Jonas, Carsten Meyer-Grohbrügge, Udo Müller, Steffen Nowak, Lutz von Sicherer, Alexander Wiedl idr.
V glavnih vlogah: Léa Wegmann, Florian Frowein, Antje Hagen, Sepp Schauer, Dirk Galuba, Joachim Lätsch, Dieter Bach, Lorenzo Patané, Uta Kargel, Melanie Wiegmann, Erich Altenkopf, Jenny Löffler, Sandro Kirtzel, Jennifer Siemann, Julia Grimpe, Anna Lena Class, Franz-Xaver Zeller, Patrick Dollmann, Isabell Ege, Paulina Hobratschk, Lukas Schmidt

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.

Najkrajša športna dnevnoinformativna oddaja je namenjena kratkemu najzanimivejšemu pregledu novic prejšnjega dne in odmevom s tekmovanj doma in v tujini.

V džunglo pride nova medvedka Bela in Balu se zaljubi vanjo. Vznemirjeni Mavgli jima sledi na sprehod. Nepričakovano zasači Belo in Šir kana, ki načrtujeta, kako bi se Baluja znebila.

Mali Timotej in njegov prijatelj kozel uživata v plezanju. Vse više in više gresta! Pa bosta lahko splezala na Olimp, najvišjo goro na planetu Marsu? Ta je celo višja od Everesta!

Pred približno stotimi leti je na grajskem griču v Ljubljani vrtnar Andrej Fleischmann našel peteršilju podobno rastlino z drobnimi rumenimi cvetovi, ki ni rastla nikjer drugje na svetu. Fleischmannov rebrinec je zato endemit. Ko je v naravi rastlina izumrla, so jo s pomočjo rastlin v botaničnem vrtu znova zasadili. Kakšen je pomen endemičnih rastlin? Kaj izgubimo, če izumrejo? Obiskali smo naš najstarejši alpski botanični vrt Juliana, v katerem uspeva približno 20 rastlinskih endemitov. Naš najbolj znani endemit je Zoisova zvončica. Julijska orlíca, ki uspeva samo na meliščih na območju Slovenije, pa je zadnji odkriti slovenski endemit. To so potrdili z molekularnimi genetskimi raziskavami. Kako bogata je Slovenija z endemiti?

Bernarda Žarn je v Dnevno sobo povabila pisateljico in publicistko Vesno Milek, ki nam bo skozi knjigo pričarala svoj pogled na Pariz. Na mesto neštetih muz, vladarjev in revolucij, bleščečih salonov in zakotnih kotičkov. Pariz, pravi gostja odddaje, razburja in pomirja, vsakič posebej pa zapeljuje in pusti, da se vanj zaljubiš. Letos je Pariz tudi mesto olimpijskega duha. Nekaj ima ta Pariz, pravi Vesna Milek.

V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v čisto novi križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča in finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema.

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Oddaja Slovenska kronika vsak dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

Vzporedno z bliskovitim razvojem umetne inteligence v svetu narašča tudi zaskrbljenost zaradi njenih morebitnih zlorab in vse pogostejših posegov oblasti v temeljne človekove pravice. Dokumentarni film predstavlja ameriško podjetje Clearview AI, ki se je poleg razvijanja tehnologije za prepoznavo obrazov lotilo tudi spornega ustvarjanja lastne podatkovne baze fotografij, pogosto pridobljenih kar s platform družbenih medijev. Clearviewovo srhljivo zmogljivo programsko opremo poleg ameriških organov pregona uporabljajo tudi nekateri bližnjevzhodni diktatorski režimi, medtem ko so Kanada, Avstralija in več evropskih držav zaradi nedovoljenega zbiranja biometričnih podatkov državljanov že sprožile sodne postopke proti podjetju. In kaj prinaša prihodnost? Smo se ljudje v zameno za zaščito pred domnevnimi nevarnostmi pripravljeni povsem odreči pravici do zasebnosti?

YOUR FACE IS OURS: THE DANGERS OF FACIAL RECOGNITION SOFTWARE / VOS VISAGES SONT A NOUS: LES DANGERS DE LA RECONNAISSANCE FACIALE / Francija / 2023 / Režija: Jessica Le Masurier, Roméo Langlois

Nova serija pogovornih oddaj z najrazličnejšimi gosti odpira prostor za pogovor in izmenjavo idej o izzivih sedanjosti in prihodnosti. Sogovorniki se tako z družboslovnega kot naravoslovnega vidika lotevajo raznovrstnih tematik; od podnebne krize, najnovejših raziskav vesolja in kolonizacije Marsa, digitalizacije medsebojnih odnosov in procesov dela do geostrateških in političnih sprememb zaradi globalizacije, migracij in vojaških spopadov.
V prvi oddaji bodo trije sogovorniki razmišljali o zagatah in priložnostih vse bolj digitalizirane družbe. V studiu bodo razpravljali: antropolog dr. Dan Podjed z ZRC SAZU, pravnica dr. Maja Bogataj Jančič z Inštituta za odprte podatke in intelektualno lastnino ODIP ter računalniški inženir dr. Blaž Zupan s Fakultete za računalništvo in informatiko.

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

Bili smo na veliki povorki, v kateri se je festival Ana Desetnica iz središča Ljubljane preselil v Šiško, na Ptuju smo spremljali začetek 22. Festivala sodobne umetnosti Art stays, v ljubljanskem Mestnem muzeju pa smo bili na Imago Sloveniae, na koncertu violinistke Aiman Mussakhajayeva (Kazahstan) in pianistke Beate Illone Barcza (Madžarska/Slovenija). Prebrali smo poletni novosti za mlade iz Založbe MK: slikanico Bolšji cirkus Andreja in Roka Predina ter ilustrirane otroške pesmi Mala uš Iva in druga mrgolazen Tomaža Lavriča oz. njegovega alter ega Lovra Matiča. 60 let praznuje KUD Študent, 80 let pa dirigent Uroš Lajovic.

Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.

Nika pobira drobce resnice iz morja laži in prevar, počasi sestavlja resnično očetovo sliko. Izve, da je še vedno v zaporu. Hoče pogledati očetu v obraz in mu povedati resnico.

Ekipa v Zajčevi pisarni se trudi pravočasno vložiti pritožbo na Majdino sodbo v primeru Zorc. Edo stopnjuje pritisk na Niko, predvsem pa jo skuša ustaviti pri kopanju po družinski preteklosti. Toda Nika ne popušča. Iz drobcev sestavlja novo sliko, ki se vse manj sklada z uradno in to jo sili, da se odpravi na najtežjo pot življenja. Bo po sedemindvajsetih letih končno videla obraz svojega pravega očeta?

V studijski televizijski upodobitvi so se predstavile tri mlade jazzovske pevke, ki si utirajo glasbeno pot v tujini. Nadobudne Ana Čop, Ajda Stina Turek in Patricija Škof so ob spremljavi Big Banda RTV Slovenija pod taktirko Lojzeta Krajnčana izvedle avtorske skladbe, ki so jih za večjo zasedbo priredili Matjaž Mikuletič, Lojze Krajnčan in Tadej Tomšič.

Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.