Odkritje, da nagrada nekdanjega predsednika uprave NLB-ja Marjana Kramarja znaša kar milijon evrov, je med drugim povzročilo tudi vladno uredbo o znižanju plač nadzornikov družbah v državni lasti. Minister za gospodarstvo Matej Lahovnik je takrat zagrozil, da bodo tisti, ki navodil ne bodo upoštevali, zamenjani. Vlada se je na vse kriplje trudila, da Kramarju tako visoka nagrada ne bi bila izplačana, DZ pa je potrdil tudi zakon o dodati 49-odstotni obdavčitvi menedžerskih nagrad, izplačanih v času krize.

S prvim februarjem je vodenje NLB-ja prevzel Draško Veselinovič, ki pa na čelu naše največje banke ni ostal dolgo, saj ga je odneslo podaljšanje "tajkunskega" posojila Bošku Šrotu. Nadzorniki so novega predsednika uprave iskali kar nekaj mesecev, vmes pa se je izkazalo, da naj bi imeli nekateri člani uprave v prejšnji sestavi višjo plačo kot predsednik uprave Kramar. Septembra so nadzorniki odločili, da bo upravo vodil Božo Jašovič, ob tem pa so se začela pogajanja s člani uprave o odškodninah, ki so jim pripadale. Ker niso bili pravočasno razrešeni, se je nadzorni svet z njimi pogajal o sporazumni razrešitvi. V skladu s "protikramarjevim zakonom" bi odpravnine NLB stale okoli 2,5 milijona evrov, saj so imeli člani uprave v pogodbah zapisane neto zneske odpravnin. "Neuspešna" pogajanja so z mesta predsednice nadzornega sveta odnesle Stanislavo Zadravec Caprirolo.

Slovenske železnice v enem letu podvojile izgubo
Krizo vodenja so doživele tudi Slovenske železnice, ki so leta 2008 pridelale skoraj 23,6 milijona evrov izgube, leto 2009 pa na tem področju ni bilo nič bolj ugodno. Marca je generalni direktor SŽ-ja postal Matic Tasič, ki pa je z različnimi manevri zavlačeval svoj odstop z mesta župana Prevalj. Ker tega ni storil, je zaradi pritiskov premierja Boruta Pahorja podal odstop, a ostal v Slovenskih železnicah kot svetovalec uprave.

Septembra je novi generalni direktor postal Goran Brankovič, ki ga je pričakala napoved o stavki zaradi nepravilnosti v družbi. Novembrski podatki kažejo, da naj bi Slovenske železnice leta 2009 pridelale 45 milijonov evrov izgube, skupaj s preostalimi dolgovi pa naj bi izguba znašala 88 milijonov evrov. Kljub temu sindikati nasprotujejo reorganizaciji SŽ-ja, za katero pa se že ne ve, kako bo potekala. Uprava je za prihodnje leto napovedala vrsto ukrepov za sanacijo družbe, med drugim tudi napotitev več kot 1.000 zaposlenih na čakanje.

Prejšnja uprava Luke Koper osumljena kaznivih dejanj
Tudi v Luki Koper je država zamenjala upravo, saj je prejšnja osumljena vrste kaznivih dejanj. Nekdanji predsednik Robert Časar, njegov namestnik in direktor ene izmed Lukinih družb, so tako osumljeni finančnega izčrpavanja podjetja in finančnega okoriščanja. Junija je Luka dobila novo upravo pod vodstvom Gregorja Veselka, ki pa sprva ni imel podpore ministra za promet Patricka Vlačiča. Časarja so nadzorniki razrešili iz krivdnih razlogov. Časar je za dogodke v zvezi s preiskavo obtožil svojega predhodnika Bruna Koreliča, vseeno pa se je izkazalo, da so preiskave obrodile sadove, saj je tožilstvo ovadilo Časarja in nekdanje člane uprave iz različnih sestav Alda Babiča, Marjana Babiča in Borisa Marzija.

Namesto štirih milijonov dobišča, štirje milijoni izgube
Tudi pri izbiri predsednika uprave Hita ni šlo vse po maslu. Položaj je prevzel človek, ki ni vsem povšeči. Leta 2008 je Hit pridelal štiri milijone evrov izgube, čeprav so načrtovali prav toliko dobička. Marca je skupščina razrešila dva člana nadzornega, tudi predsednika Viktorja Barago. Sledil je odstop Nika Trošta z mesta predsednika uprave, nasledil pa ga je Drago Podobnik. Zaradi napovedi uprave, da bo zaradi slabih poslovnih rezultatov odpovedala kolektivno pogodbo, so se delavci odločili za petkove stavke. Po dveh stavkah, ki sta povzročili več kot 100.000 evrov škode, se je upravi in delavcem vendarle uspelo dogovoriti.