Adolf Hitler, nacistični voditelj in vodja tretjega rajha, se je sredi aprila zavedel, da je premagan. Sovjetske enote so namreč že vdrle v Berlin, približevale pa so se tudi zavezniške enote.
Hitler se je s svojimi najožjimi prijatelji in sodelavci zatekel v podzemni bunker. 29. aprila je svoji tajnici Traudl Junge narekoval svojo oporoko, ki so jo nato kot priče podpisali Hans Krebs, Wilhelm Burgdorf, Joseph Goebbels in Martin Bormann. Poročil se je s svojo ljubico Evo Braun.
Naslednji dan je izvedel, da so njegovega zaveznika Benita Mussolinija likvidirali, kar ga je le še dodatno prepričalo, da ga ne smejo ujeti živega. Najprej je moral preizkusiti strup, s katerim naj bi se ubil. Dal ga je svojemu psu Blondiju, ko je bil prepričan, da deluje, ga je ponudil še Evi. Sam se je ustrelil in obenem zagrizel v kapsulo s cianidom.
Že prej je prosil svoje pomočnike, naj ga po smrti sežgejo. Njegov pribočnik Otto Günsche ju je zato po smrti polil z bencinom in zažgal.
Leta 306 je cesar Konstantin Klor odpravil preganjanje kristjanov v zahodni polovici rimskega cesarstva. Le dve leti po izdaji tolerančnega razglasa Galerija Maksimilijana je Konstantin Veliki z milanskim ediktom razglasil versko strpnost in priznal krščanstvo. Krščanstvo je uradna vera cesarstva postala pod Teodozijem leta 380.
Leta 311 je rimski cesar Galerij Maksimilijan v vzhodni prestolnici Nikomediji izdal tolerančni razglas. Z njim je krščanstvo postalo dovoljena vera, končali pa sta se preganjanje in ubijanje vernikov.
Leta 711 so Mavri pod vodstvom Tarika ibn Zijada pristali ob Gibraltarju in počasi začeli zavzemati Pirenejski polotok, predvsem Andaluzijo.
Leta 1492 je Španija Krištofu Kolumbu dala koncesijo za odpravo v Indijo.
Leta 1671 so umorili hrvaškega bana Petra Zrinjskega.
Leta 1777 se je rodil nemški matematik, astronom in fizik Carl Friedrich Gauss.
Leta 1789 je George Washington postal prvi predsednik ZDA. Prisegel je na balkonu Federalne hiše na Wall Streetu v New Yorku. Izvoljen je bil tudi drugič, tretji izvolitvi pa se je odrekel.
Leta 1803 so ZDA za 60 milijonov francoskih frankov od Napoleona kupile Louisiano, ki je tako postala 18. država ZDA. Ime je dobila po Ludviku XIV.
Leta 1830 je izšel prvi zvezek pesniškega zbornika Kranjska čbelica.
Leta 1838 je Nikaragva razglasila neodvisnost od Srednjeameriške federativne republike.
Leta 1883 se je rodil češki pisatelj Jaroslav Hašek.
Leta 1883 je v Parizu umrl veliki francoski slikar Edouard Manet, predhodnik impresionistov. Bil je eden prvih, ki so ga zanimale teme iz življenja njegovih sodobnikov, zaradi česar velja tudi za enega izmed začetnikov sodobne umetnosti. Manet je imel sloves kontroverznega umetnika. Najbolj sta k temu pripomogli njegovi veliki deli Zajtrk v travi in Olimpija, ki povsem golih nista prikazovali mitoloških ženskih figur, ampak običajne ženske.
Leta 1900 so Havaji postali ozemlje ZDA, Sanford B. Dole pa je postal guverner otočja.
Leta 1906 se je rodil slovenski pisatelj, dramatik in esejist Ivan Mrak.
Leta 1909 se je rodila nizozemska kraljica Juliana Emma Louise Wilhelmina van Oranje-Nassau, princesa Orange-Nassauska. Kraljica je bila od leta 1948, ko je s prestola odstopila njena mati, do svojega odstopa leta 1980. Od leta 1980 do svoje smrti je imela naziv kraljica mati in princesa.
Leta 1933 se je rodil ameriški pevec countryja, kitarist, glasbenik, skladatelj in filmski igralec Willie Nelson.
Leta 1939 se je Franklin D. Roosevelt kot prvi ameriški predsednik pojavil na televiziji.
Leta 1945 je jugoslovanska vojska osvobodila taborišče Jasenovac. Jasenovac je naselje v Hrvaški Posavini ob izlivu Une v Savo. Od leta 1941 do 1945 je bilo to ustaško koncentracijsko taborišče, kjer naj bi bilo domnevno ubitih več kot sto tisoč Srbov, Romov, Judov in Hrvatov. Med žrtvami terorja je bilo tudi veliko Slovencev.
Leta 1945 je ameriška vojska zavzela München, sovjetska vojska pa je prodrla v Berlin.
Leta 1948 je bila v Bogoti ustanovljena Organizacija ameriških držav.
Leta 1956 se je rodil danski filmski režiser Lars von Trier.
Leta 1967 je umrl slovenski muzejski delavec, zgodovinar in zemljepisec Franjo Baš.
Leta 1973 je ameriški predsednik Nixon objavil, da je zaradi škandala Watergate odstopilo več njegovih pomočnikov, med njimi tudi H. R. Haldeman in John Ehrlichman.
Leta 1988 je v Dublinu na Irskem na 23. tekmovanju za Evrovizijo Švico zastopala Céline Dion in zmagala. Zapela je pesem Ne partez pas sans moi (Ne odhajaj brez mene).
Leta 1980 je Beatrix Wilhelmina Armgard postala nizozemska kraljica.
Leta 1982 se je rodila ameriška manekenka in igralka Kirsten Dunst, ki je pri 11 letih zaslovela z vlogo v Intervjuju z vampirjem.
Leta 1989 je umrl italijanski filmski režiser, prvi ustvarjalec italijanskih vesternov Sergio Leone.
Leta 1989 je umrla korejska prestolonaslednica Ji Bang Dža.
Leta 1993 je v četrtfinalu turnirja v Hamburgu Guenther Parche v hrbet zabodel Monico Seleš. Seleševa ni utrpela težjih poškodb, psihične posledice so bile precej hujše. Na igrišča se je vrnila avgusta 1995, januarja 1996 pa je slavila na OP-ju Avstralije v Melbournu.
Leta 1994 je avstrijski dirkač Roland Ratzenberger umrl zaradi poškodb po nesreči na treningu formule ena za veliko nagrado San Marina v Imoli.
Leta 1999 je v 79. letu starosti umrl sir Alf Ramsey. Bil je selektor angleške nogometne reprezentance, ki je zmagala na svetovnem prvenstvu leta 1966. To je bil edini naslov Angležev na svetovnih prvenstvih. Ramsey, ki je Gordon Albion vodil na 31 tekmah, je v modernem nogometu uveljavil sistem 4-3-3.
Leta 1999 so Češka republika, Madžarska in Poljska postale članice Nata.
Leta 2002 je slovenski nogometni reprezentant Milenko Ačimovič podpisal štiriletno pogodbo s Tottenhamom. 25-letnemu Ljubljančanu se je iztekla pogodba s Crveno zvezdo, zato Angležem ni bilo treba plačati odškodnine.
Leta 2004 je moral nemški smučarski skakalec Sven Hannawald v bolnišnico zaradi sindroma izgorelosti.
Leta 2005 je Slovenija kot prva država vzpostavila diplomatske stike z Irakom.
Leta 2006 je v 97. letu starosti v ZDA umrl ugleden ekonomist in liberalec John Kenneth Galbraith.
Leta 2013 je odstopila nizozemska kraljica Beatrix, za nizozemskega kralja pa je bil okronan njen sin Willem-Alexander.
Leta 2014 je v 72. letu starosti za posledicami pljučnice umrl igralec Bob Hoskins. V številnih filmih in serijah je pustil vtis s svojo majhno in debelušno pojavo prijaznega in dobrodušnega izraza, z izjemno sposobnostjo oblikovanja raznolikih značajev ter s pogosto ironično-humornim tonom.
Leta 2014 je kenijski predsednik Kenyatta podpisal zakon, ki dovoljuje poligamijo.
