Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Sreda, 8. jul. 2020

Ars • Sre, 8. jul.

Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

04:00
Svitanja

Ponovitev.

Vatroslav Lisinski: Uvertura št. 6 v D – duru
Izvajalca: Simfonični orkester Radio televizije Zagreb in dirigent Jovan Šajnović

Gašpar Mašek: Klavirski kvartet v c – molu
Izvajalec: Camerata Labacensis v zasedbi: Karel Žužek, violina;Franc Avsenek, viola; Stane Demšar, violončelo; Nevenka Orešič Leban, klavir

Anton Nedvěd (besedilo: Franjo Cimperman): Kranjska dežela
Izvajalca: Peter Bedjanič, bariton in Zdenka Lukec, klavir

Anton Nedvěd (besedilo: Simon Gregorčič): Nazaj v planinski raj
Izvajalca: Komorni zbor RTV Slovenija in dirigent Lojze Lebič

Jurij Flajšman (besedilo: France Prešeren, priredba: Matej Hubad): Pod oknom
Izvajalca zbor Chorus N'omen in dirigent Tomaž Faganel

Kamilo Mašek: Uvertura k melodrami Judita
Izvajalca: Simfonični orkester RTV Slovenija in dirigent Samo Hubad

Benjamin Ipavec: Valček in Scherzo za klavir
Izvajalec: Aci Bertoncelj, klavir

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov

Blaž Arnič: Suita o vodnjaku, op. 56
Stavki: 1. Sanje, 2. Budnica, 3. Prošnja, 4. Rajanje, 5. Usoda, 6. Klepetanje
Izvajalca: Simfonični orkester RTV Slovenija in dirigent Lovrenc Arnič

Pesnik Janko Samec se je rodil leta 1886 v Trstu. Šolal se je v Kopru, postal je učitelj in služboval v Barkovljah in Rojanu; pod italijanskim pritiskom se je moral izseliti, med letoma 1926 in 1933 je bil učitelj v Mariboru, nato v Ljubljani. Pisal je članke, kritike, prozo in poezijo. Nanj sta vplivala Župančič in Gradnik; poleg pokrajinskih impresij je zlasti močno doživljal bolečino prve svetovne vojne, bridkost Istre in Primorske po tej vojni in socialne stiske ljudi pred drugo svetovno vojno. Umrl je leta 1945.V Liričnem utrinku boste slišali njegovo pesem z naslovom Trst.

Vatroslav Lisinski: samospevi Dvije ptice, Prosjak in Ribar
Izvajalca: Anton Dermota, tenor in Hilda Dermota, klavir

Vatroslav Lisinski: Uvertura k operi Porin
Izvajalca: Simfoniki HRTV Zagreb in dirigent Nikolaj Žličar
.
Risto Savin: Suita za godalni orkester, op. 15
Izvajalca: Godalni orkester Slovenske filharmonije in dirigent Marko Letonja

Stanko Premrl (priredba za pihalni kvintet Alojz Srebotnjak): Suita polifonica št. 3 za pihalni kvintet
Izvajalec: Pihalni kvintet Ariart

Emil Adamič: Potrkan ples za orkester
Izvajalca: Orkester Slovenske filharmonije in dirigentka Martina Batič

Posnetki iz najnovejše džezovske produkcije, pa tudi iz zgodovine džeza.

10:00
Poročila

V oddaji predstavljamo Felixa Mendelssohna - Bartholdyja, skladatelja, ki si je z zglednim muziciranjem in ustvarjanjem že v zgodnji mladosti zgladil življenjsko pot. Meščanskemu občinstvu so bile njegove skladbe najljubše, obdan je bil s prijatelji in občudovali so ga največji duhovi tedanje dobe. Tudi Goethe je bil med njimi.

11:00
Poročila

Voltaire, s pravim imenom François-Marie Arouet, se je rodil leta 1694 v Parizu. Bil je sin premožnega notarja, ki mu je omogočil dobro srednješolsko izobrazbo pri jezuitih, pa vendar se je odpovedal nadaljnjemu študiju prava in raje pohajal po salonih bogate pariške aristokracije ter razkazoval svoj dar za humor in književnost. Zaradi ostrih kritik se je zameril dvoru, zato je moral večkrat v izgnanstvo. Voltaire je bil filozof, vendar je bolj znan kot satirični pisec in družbeno-politični kritik, ki se je zavzemal za popolno svobodo, s tem pa že nakazoval prihajajočo francosko revolucijo. Velik del svojega ustvarjanja je namenil napadom na Cerkev in zavzemanju za strpnost med ljudmi. Oddajo je leta 1998 pripravil Zvonko Bergant, ki je tudi prevedel odlomke iz Voltairjevih del. Oddajo so oblikovali dramski igralci Aleš Valič, Zvone Hribar in Boris Juh, vezno besedilo sta brala Slobodan Kaloper in Maja Moll, glasbena oprema je delo Darje Hlavka Godina, za ton in montažo sta poskrbela Jure Culiberg in Sandi Zgonc, režirala je Irena Glonar. Oddaja je bila posneta v sudiih Radia Slovenija maja 1998.

Kratka glasbena medigra.

12:00
Poročila

V Arsovih spominčicah vas vabimo k poslušanju komornih in orkestrskih skladb iz 19. in 20. stoletja. Slovenski solisti, komorne zasedbe in orkester bodo predstavili Introdukcijo/Uvod in Rondo capriccioso za violino in orkester v a-molu, op. 28, Camilla Saint-Saënsa, Sonato za oboo in klavir Francisa Poulenca, Kvintet za pihala Slavka Osterca in Poemo za violino in orkester op. 25 Ernesta Chaussona. Oddajo, ki jo je pripravila Tjaša Krajnc, bomo ponovili v četrtek, 9. julija, ob 5.05.

13:00
Poročila

Satirična igra o fantastičnih sposobnostih sodobne znanosti in kirurgije, pa tudi o prastari človekovi lastnosti – komolčarstvu.

Režiser je bil Jože Valentič,
dramaturg: Pavel Lužan,
tonski mojster: Jure Culiberg,
glasbeni opremljevalec pa Andrej Bedjanič.

Kilerja je igral Janez Starina,
Izumitelja Gregor Čušin,
Direktorico živalskega vrta pa Darja Reichman.

Igra traja 11 minut in 19 sekund.
Produkcija uredništva igranega programa.
Posneta je bila v studiih Radia Slovenija septembra 2005.

Glasbena medigra.

14:00
Poročila

Epidemija novega koronavirusa je potisnila ob stran številne druge težave. Nekateri problemi, čeprav nič manj žgoči, so postali manjši in bolj skriti. Med njimi je tudi vedno bolj razraščajoča se osamljenost. Eden vodilnih evropskih raziskovalcev osamljenosti, nemški psihiater prof. Manfred Spitzer, opozarja, da je osamljenost bolj smrtonosna od kajenja, debelosti in alkoholizma. »Najpomembnejše, kar smo ugotovili, je, da osamljenost boli, da je nalezljiva in da se pogosto celo konča s smrtjo.« Problematiko osamljenosti smo postavili v središče oddaje Glasovi svetov. Ob prof. dr. Manfredu Spitzerju (z univerzitetne klinike Ulm) sodelujejo še: antropologinja dr. Jerca Legan Cvikl, socialna delavka prof. dr. Jana Mali (s fakultete za socialno delo v Ljubljani), pravnica Rožca Šonc (iz Zveze društev upokojencev) in antropolog prof. dr. Jože Ramovš (z Inštituta Antona Trstenjaka).

Foto: uroburos/ pixabay

Glasbena medigra.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

Tokratno oddajo posvečamo Stanku Premrlu - od njegovega rojstva letos namreč mineva 140 let. Skladatelj, ki je tudi avtor slovenske himne, je bil vsestransko glasbeno plodovit : objavil je več kot 2000 skladb, mnoge od njih žal vse do danes niso bile izvedene. In čeprav v njegovem opusu prevladuje glasba z duhovno vsebino, najdemo v njegovi skladateljski zapuščini tudi nekaj samospevov. Kar ne preseneča, saj je bila vokalna glasba Premrlu zelo ljuba in je bil z njo vseskozi povezan. Ljub pa mu je bil tudi klavir, inštrument, ob katerem je ustvarjal.

Ney Rosauro: Brazilski miti za tolkalni kvartet
Izvajalec: Slovenski tolkalni projekt Stop

Colin Brumby: Suita za štiri kontrabase
Izvajalec: Kvartet kontrabasov Slovenske filharmonije

August Carl Ditters von Dittersdorf: Koncert za kontrabas in orkester v E-duru
Izvajalci: Zoran Marković, kontrabas; Simfonični orkester RTV Slovenija in dirigent Anton Nanut

Antonio Vivaldi: Koncert št. 2 v g-molu, RV 439, La Notte (priredba za harmoniko in saksofon)
Izvajalec: Duo Aliada

Mojmir Sepe: Nekoga moraš imeti rad
Izvajalca: Revijski orkester RTV Ljubljana in dirigent Mojmir Sepe

Umetniška glasba se je sprva zadrževala v posvečenih prostorih, v templjih, cerkvah, samostanih. Glasba na splošno pa je že v davnih časih iskala stik tudi z navadnim človekom. Zgodilo se je, da so prav običajni ljudje vanjo vnesli bistvene premike. Glasba je tako postala last vseh ljudi. Med njimi so bili tudi geniji. Ti so iskali vsebino, glasbi so dodali duha in krepost navdiha. Tudi brez kontrasta ni šlo, ta je dal glasbi vsebino. Bilo je tako naravno, tako logično, spontano.

Marij Čuk je v letu 100. obletnice napisal delo Črni obroč, prvi romaneskni opis požiga Narodnega doma v zgodovini slovenskega slovstva. 13. julija mineva sto let, odkar so fašisti požgali Narodni dom v Trstu, s to obletnico pa je povezano tudi sedanje vračanje novega Narodnega doma Slovencem.

Režiser: Alen Jelen
Bralka: Patrizia Jurinčič Finžgar
Tonski mojster: Urban Gruden
Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina

Produkcija: Radio Slovenija in ZKP RTV SLO
Posneto v studiih Radia Slovenija junija 2020

Pesnik Janko Samec se je rodil leta 1886 v Trstu. Šolal se je v Kopru, postal je učitelj in služboval v Barkovljah in Rojanu; pod italijanskim pritiskom se je moral izseliti, med letoma 1926 in 1933 je bil učitelj v Mariboru, nato v Ljubljani. Pisal je članke, kritike, prozo in poezijo. Nanj sta vplivala Župančič in Gradnik; poleg pokrajinskih impresij je zlasti močno doživljal bolečino prve svetovne vojne, bridkost Istre in Primorske po tej vojni in socialne stiske ljudi pred drugo svetovno vojno. Umrl je leta 1945.V Liričnem utrinku boste slišali njegovo pesem z naslovom Trst.

Predvajamo slovenske in tuje šansone, se poglabljamo v besedila in glasbo, ter se pogovarjamo z njihovimi avtorji. Občasno bomo govorili tudi o šansonu 15. in 16. stoletja.

Sodobno, eksperimentalno, radiofonsko - s temi tremi pojmi je mogoče definirati obseg oddaje Arsov art atelje. Oddaja je namenjena predstavi najnovejših zvočnih iskanj; pogovorom z gosti, slovenskimi skladatelji in izva

22:00
Poročila

Začeli bomo z mladim poljskim skladateljem Rafałom Ryterskim in njegovim delom The Study in Plastic, nadaljevali pa z Jako Bergerjem, ki je v skladbi Plastic Whales z modularnimi sintetizatorji preslikal prizore petja kitov v abstraktne glasbene gibe tako, da že brez dodatnih komentarjev opominjajo na vedno večjo količino plastičnih odpadkov in mikroplastike v morjih. Za konec se bomo spomnili lanske plošče Plastic Anniversery dua Matmos.

Posvečamo se tako zgodovini džeza kot najnovejšim džezovskim izdajam.

Miroslav Košuta se je rodil v Križu pri Trstu, leta 1969 je bil urednik v Literarni redakciji na našem radiu, pozneje pa več let direktor in umetniški vodja Slovenskega stalnega gledališča v Trstu. Prvo zbirko z naslovom Morje brez obale je objavil leta 1963, pozneje pa se je odmaknil od impresionističnega podobja in razvil pričevanjsko liriko, transparentno in hkrati bogato tudi s sugestivnimi drobci. Takšne so tudi izbrane pesmi, ki jih v oddaji interpretira avtor sam.

23:59
Slovenska himna

Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov