Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Antonio Vivaldi: Laudate, pueri, Dominum, RV 600
Izvajalca: Nika Gorič, sopran, Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije

Luigi Boccherini: Godalni kvintet v C - duru za dve violini, violo in dva violončela
Izvajalec: Camerata Slovenica

Ermanno Wolf Ferrari: Idillio, concertino za oboo in orkester
Izvajalci: Stojan Dokuzov, oboa; Orkester Slovenske Filharmonije in dirigent Uroš Lajovic

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov

Henry Purcell: Chaconne two in one upon a ground
Izvajalec: zasedba Nova Schola Labacensis

Henry Purcell: Beauty thou scene of love
Izvajalec: zasedba Nova Schola Labacensis

Johann Sebastian Bach: Sonata za violo da gambo in čembalo št. 1 v G – duru
Izvajalca: Igor Švarc, violončelo in Milko Lazar, čembalo

Wolfgang Amadeus Mozart: Rondo v D - duru, K. 485 – Allegro
Izvajalec: Zoran Škrinjar, klavir

Interpretacija pesmi ali lirskega zapisa domačih ali tujih književnih ustvarjalcev.

Ludwig van Beethoven: Sonatina v c-molu za mandolino in klavir, WoO 43 A
Izvajalca: Lajos Mayer, mandolina in Imre Rohmann, klavir

Richard Strauss: Andante za rog in klavir, op. posth.
Izvajalca: Boštjan Lipovšek, rog in Klemen Golner, klavir

Erich Wolfgang Korngold: Klavirski kvintet v E - duru, op. 15
Izvajalci: Matej Haas in Miladin Batalović, violini; Ana Trnjar Pravdič, viola; Nikolaj Sajko, violončelo in Tjaša Šulc Dejanovič, klavir

Erich Wolfgang Korngold: Dogodivščine Robina Hooda
Izvajalca: Simfonični orkester RTV Slovenija in dirigent David de Villiers

John Williams (prir. Jerry Brubaker): Harry Potter, suita
Izvajalca: Simfonični orkester RTV Slovenija in dirigent David de Villiers

Posnetki iz najnovejše jazzovske produkcije, kot tudi zgodovine jazza.

Razmere in družina, v kateri se je rodil Bruckner, so močno določale tudi njegovo življenje – veliko bolj kot marsikateri izmed njegovih sodobnikov se je moral bojevati za svoje mesto v takratnem glasbenem svetu, pa tudi za vsakdanje preživetje. Njegovi predniki so bili kmetje in obrtniki in tudi sam vse življenje ni mogel popolnoma zatajiti svojega podeželskega rodu; niti kot profesor v velemestnem Dunaju – po ulicah je hodil v mahedravi obleki iz grobega sukna, z gladko obrito glavo kot arhaičen lik iz davno preteklih dni. Tako v simfoničnih kot v drugih delih je zato tu in tam čutiti vpliv ljudske glasbe; ob obsežnih simfonijah morda še toliko bolj zablestijo krajša zborovska in orgelska dela.

Varna razdalja, roman, ki je pred oči javnosti ponesel prodorno sodobno argentinsko avtorico Samanto Schweblin, je zelo posebno, večplastno, dialoško grajeno delo, ki nagovarja raznolik krog bralcev. Od takih, ki imajo radi poetično leposlovno govorico, do ljubiteljev grozljivejših literarnih tonov ali ekološko ozaveščenih tematik. Kako je vse to prepleteno v harmonično, homogeno celoto, miniaturno literarno mojstrovino, razmišljamo s prevajalko knjige, Saro Virk in avtorjem spremnega besedila, Denisom Škofičem.

Kratka glasbena medigra

V Arsovih spominčicah vas vabimo k poslušanju skladb s temo morja z orkestrom. Simfonični orkester RTV Slovenija bo predstavil Morje – tri simfonične skice, L 109, Clauda Debussyja in drugi stavek simfonične fantazije Morska deklica Alexandra von Zemlinskega, Orkester Slovenske filharmonije pa bo izvedel Štiri morske medigre iz opere Peter Grimes Benjamina Brittna. Oddajo, ki jo je pripravila in uredila Tjaša Krajnc, bomo ponovili v četrtek, 20. avgusta ob 5.05.

Franz Kafka je bil velik literarni mojster. V nekaj vrsticah je znal ujeti trenutek. Dramaturginja Vilma Štritof je v Fragmentih iz zvezkov in z lističev v prevodu Štefana Vevarja zaslutila možnost za radijsko priredbo nekaterih zgodb iz te zbirke. Priredila je tri kratke zgodbe in Zavrnitev je ena izmed njih. Skoraj hipnotično je bežno srečanje ženske in moškega sredi mesta. Vsak v svojem notranjem monologu ogovori drugega z besedami, ki jih najbrž nikoli ne bi glasno izrekla. Kafka je imel v življenju veliko žensk, vendar z nobeno ni zares živel in se je vse življenje bal prevelike bližine. Zato tudi moški v tej zgodbi ne pristopi. V svojem kratkem, vendar bogatem notranjem monologu, le opazuje…

Prevajalec Štefan Vevar
Dramaturginja Vilma Štritof
Režiserka Ana Krauthaker
Tonska mojstrica Sonja Strenar
Oblikovalka glasbe Darja Hlavka Godina

Igralca Saša Mihelčič, Benjamin Krnetič


Traja 2' 09''
Uredništvo igranega programa
Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 2015

Glasbena medigra

V prenesenem pomenu lahko govorimo o svetu znanosti, tehnike, vesolja, jezika, vzgoje, prava, matematike, preteklosti ...

Glasbena medigra

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Umetnik in raziskovalec Tao G. Vrhovec Sambolec se v svoji praksi osredotoča na zvok, nove medije, interakcijo v realnem času in na vprašanja sodobne mediacije v odnosu do občutka (telesne) prisotnosti. Njegov projekt 0.004 Hz, ki ga predstavljajo v projektnem prostoru Aksioma v Ljubljani, raziskuje primanjkljaj električne energije, do katerega je leta 2018 prišlo zaradi spora med Srbijo in Kosovom. Večina med nami ga niti ni opazila, a zaradi njega se je povprečna frekvenca električnega toka v omrežju vse od Istanbula do Santiaga de Compostele in od Rima do Kobenhavna znižala za 0.004 Hz. Zaradi padca frekvence za 0.004 Hz so številne električne ure, ki merijo čas glede na frekvenco električnega omrežja, ne pa s pomočjo kvarčnih kristalov, v dveh mesecih zaostale za šest minut.

Želja po izpovedi in izrazu je bila tista, ki je skladatelja Antona Lajovca vodila tudi k ustvarjanju vokalne glasbe. Z njo se je njegov navdih najbolj razkošno razpel – spevne in vabljive melodije je prepletel z bogato harmonsko zvočnostjo in nenavadnimi modulacijami, medtem ko je bila ritmika dokaj preprosta, a zato nič manj učinkovita. Taki so tudi njegovi samospevi, s katerimi je nadaljeval tradicijo, ki so jo začeli Benjamin Ipavec in drugi v 19. stoletju; seveda jih je izrazno razširil in z njimi, kot na drugih področjih, dosegel kvaliteto tedanjega evropskega samospeva.

...

Druga polovica šestnajstega stoletja je prinesla revolucionarno odločitev: številčni bas. Glasba je pridobila novo dimenzijo, ki je odprla možnost improvizacije. Veliko je bilo dogovorjenega, še več prepovedanega.

Predstavljamo cikel osmih prispevkov s skupnim naslovom Uganke iz davne preteklosti. Leta 2002 jih je pripravil raziskovalec mitološke preteklosti starega Egipta egiptolog Boris Muževič. Poleg več kot sto člankov s tega področja, je avtor napisal tudi knjigo z naslovom Pozabljeni svetovi. V teh osmih prispevkih pa se dotika številnih neodgovorjenih vprašanj, ki jih uradna znanost trenutno še ne more potrditi ne zanikati. Slišali boste poskuse odgovorov na vprašanja kot so: je bil neandertalec naš neposredni prednik? Je bila vojna iz staroindijskega epa Mahabharata le indijska ali celo svetovna? koliko je v resnici stara egipčanska civilizacija in koliko Keopsovo piramida?

Interpretacija pesmi ali lirskega zapisa domačih ali tujih književnih ustvarjalcev.

Izbor skladb s poletno tematiko različnih avtorjev.

Program v želji po osvetlitvi mitoloških fresk Viteške dvorane gradu Brežice povezuje arkadijske poletne sapice, ki pihajo od severa proti Jjgu, tj. od plesno igrive glasbe nizozemske »zlate dobe« k italijanskemu renesančnemu in baročnemu glasbenemu izročilu z grško mitologijo navdihnjenih spevov. Od Herculovega plesa Tielmana Susata do Nimfine žalostinke Claudia Monteverdija, od pastirjev na lovu in ljubkih pastiric Giovannija Girolama Kapsbergerja do poskočnega plesa Canarie Joachima van den Hoveja, od zaspane Galateje in sanjajoče Alkione do ljubkih pastirskih pesmi Giacoma Gorzanisa in očarljivega speva Aure volanti iz drame per musica Francesce Caccini …

Posvečamo se tako zgodovini jazza kot najnovejšim jazzovskim izdajam.

Počasen, refleksiven, a izrazit ritem in umirjeno, pogosto skoraj melanholično razpoloženje, ki vstaja izza razvezanih, nepresojnih verzov sta brez dvoma prepoznavni značilnosti poezije Jureta Jakoba, enega izmed naših osrednjih sodobnih pesniških glasov. V oddaji njegove pesmi Sajenci, Dimnik, Mačka na lovu in Galebi interpretira dramski igralec Aleš Valič.