V četrti oddaji sklopa, posvečenega Frankfurtski skupini, ter drugi, ki obravnava življenje in delo Percyja Graingeija, bo na vrsti njegov opus za pihalni orkester, kjer je pokazal največ svojega razvpitega pogumnega in novatorskega duha, ob tem pa mu je uspelo do zadnje točke obdržati vse največje dosežke in prizadevanja svojega splošnega umetniškega izraza. V času, ko se je Graingeijevo glasbeno zanimanje vse bolj obračalo k pihalno-trobilsko-tolkalnim orkestrom, so bili le-ti ali v popolni domeni vojaških enot po eni ali skupine gorečih glasbenih ljubiteljev po drugi strani. Za prve in druge je veljalo, da niso gojili kake posebne glasbene odličnosti niti niso bili podprti z verigo šolstva, ki bi jim le-to omogočalo, še manj pa jim je bil ustvarjen spored, ki bi jih umetniško izzval in spodbujal k njej.