Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Tokrat nas bo naš glasbeni sprehod do devete vodil po malce drugačnih poteh. Danes je namreč minilo 220 let od rojstva našega velikega pesnika Franceta Prešerna. To obletnico bomo pospremili z utrinki glasbenih poetik, ki jim je Prešernova poezija pomenila umetniški navdih. Ker pa je danes tudi dan, na katerega je bilo pred 101 letom ob ustanovitvi Univerze v Ljubljani v tedanji deželni zbornici Kranjskega deželnega dvorca (v njej je še danes sedež univerze) prvo predavanje v slovenščini – slavist dr. Fran Ramovš je predaval o historični gramatiki slovenskega jezika –, bomo jutro obarvali slovensko, s slovensko ustvarjalnostjo in poustvarjalnostjo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih oddaj programa ARS.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Lazar se odpravlja domov je knjiga poezije Cirila Berglesa, eno njegovih zadnjih dokončanih del. Avtor, ki naj bi zbirko gradil dolgo in premišljeno, v njej z nežno melanholičnimi, a pomirjenimi toni reflektira predvsem minljivost in sklepanje življenjske poti. V pesmi Tujec odslikava globine posameznikove identitete. Interpretacija: Gregor Gruden.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Medtem ko je večino takratnih italijanskih oper prežemala obsedenost s poblaznelimi sopranistkami ter s čim večjim številom trupel njihovih ljubimcev, očetov in bratov, raztresenih po odru, sta Donizetti in njegov libretist Romani snovala učinkovit "napoj", ki bi očaral in raznežil srca sodobnikov.

V četrti oddaji sklopa, posvečenega Frankfurtski skupini, ter drugi, ki obravnava življenje in delo Percyja Graingeija, bo na vrsti njegov opus za pihalni orkester, kjer je pokazal največ svojega razvpitega pogumnega in novatorskega duha, ob tem pa mu je uspelo do zadnje točke obdržati vse največje dosežke in prizadevanja svojega splošnega umetniškega izraza. V času, ko se je Graingeijevo glasbeno zanimanje vse bolj obračalo k pihalno-trobilsko-tolkalnim orkestrom, so bili le-ti ali v popolni domeni vojaških enot po eni ali skupine gorečih glasbenih ljubiteljev po drugi strani. Za prve in druge je veljalo, da niso gojili kake posebne glasbene odličnosti niti niso bili podprti z verigo šolstva, ki bi jim le-to omogočalo, še manj pa jim je bil ustvarjen spored, ki bi jih umetniško izzval in spodbujal k njej.

HUGO ALFVÉN: SIMFONIJA ŠT.2 V D-DURU, OP.11

Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Poleti je Češko republiko pretresel literarni škandal, ki je kmalu dobil političen priokus: pisatelj Jan Novák je predstavil prvo češko biografijo o Milanu Kunderi, češko-francoskem pisatelju, ki je dosegel svetovni sloves, vendar na Češkem pogosto vzbuja pohujšanje. Devetsto strani dolga knjiga se posveča Kunderovemu življenju na Češkoslovaškem pred emigracijo v Francijo leta 1975. Opisuje začetke njegove literarne kariere, z njegovim sprejemanjem stalinizma, menjavanjem partneric in domnevnim sodelovanjem z Državno varnostjo – češkoslovaško tajno policijo vred. Knjiga je sprožila senzacijo, odzivi v tradicionalnih in družbenih medijih pa so precej mešani. Po mnenju Radke Denemarkove, ene največkrat nagrajenih sodobnih čeških pisateljic, literarne zgodovinarke in prevajalke nemške književnosti, se češka družba z obdobjem pred letom 1989 še niti ni začela soočati, to pripoveduje v pogovoru z urednikom Filipom Noubelom. Pogovor je prevedla Tatjana Jamnik.

Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.

Oddajo Po belih in črnih tipkah – veliki pianisti in mojstri klavirske igre tokrat namenjamo "Veliki fantaziji in variacijam na motive iz Bellinijeve Norme" in "Fantaziji na Rossinijevo opero Mojzes" Sigismonda Thalberga, Lisztovim "Reminiscencam na Bellinijevo Normo" in redko izvajanemu zgodnjemu "Klavirskemu koncertu v f-molu, op. 5" Sigismonda Thalberga. V glavnih vlogah bosta odlična pianista Francesco Nicolosi in Marc-Andre Hamelin.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

3. december je že tradicionalno kulturno pester ali bolje vesel in prešeren. Na Ta veseli dan kulture namreč obeležujemo rojstvo Franceta Prešerna, ki se je 3. decembra leta 1800 rodil v Vrbi, torej pred točno 220 leti. Naša pozornost bo danes usmerjena prav na Prešerna in prevod njegovih pesmi v italijanščino, ki je delo Mirana Košute. Nekaj minut pa bomo namenili tudi dogajanju, ki so ga za ta neuradni kulturni praznik pripravile različne ustanove po Sloveniji.
Vabljene in vabljeni k poslušanju!

Poslušamo posnetek koncerta iz cikla Zvoki mladih Glasbene mladine ljubljanske, ki je potekal oktobra v Rdeči dvorani ljubljanskega Magistrata in na katerem je nastopil Tine Plahutnik v družbi več glasbenikov. V eni od prihodnjih oddaj Nove glasbene generacije bodo s pozavnistom zaigrali violinistka Julija Černe in člani trobilnega kvinteta Schaka, danes pa bomo slišali dve skladbi, ki jih je izvedel ob klavirski spremljavi Mateje Hladnik:
Joseph Jongen: Arija in poloneza, op.128
Launy Gröndhal: Koncert za pozavno

Tine Plahutnik je svojo glasbeno pot začel z učenjem pozavne leta 2004 na Glasbeni šoli Kamnik in pri Jaku Einfaltu opravil osem razredov, nato pa se je leta 2013 vpisal na Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana v razred Andreja Srake. Pod njegovim mentorstvom se je uspešno udeležil številnih tekmovanj in prejel vrsto nagrad. Po dveh letih se je vzporedno vpisal še na trgovsko šolo, kjer je maturiral iz smeri aranžerski tehnik. Za svoje glasbene dosežke je leta 2016 prejel Škerjančevo nagrado Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana, poleg tega pa je na konservatoriju opravil tudi eno leto vzporednega študija iz predmeta jazz pozavna v razredu Vida Žgajnerja.
Trenutno je študent četrtega letnika Akademije za glasbo Ljubljana v razredu Dušana Kranjca. V času študija je izvedel veliko uspešnih nastopov, svoje znanje dodatno izpopolnjuje na različnih seminarjih in poletnih šolah, poleg tega pa tudi sodeluje z različnimi poklicnimi in amaterskimi zasedbami in orkestri. Marca 2019 je kot solist nastopil na koncertu Big banda RTV Slovenija, od septembra 2017 redno sodeluje v Orkestru SNG Opera in balet Ljubljana, aprila 2019 pa se je tam tudi redno zaposlil.

Boris A. Novak je eden izmed redkih slovenskih pesnikov, ki se v svoji poeziji pogovarja in v upesnjevanju novih pesemskih oblik kosa s Francetom Prešernom. Za njegovo poezijo je značilno, da je lahko zelo igriva in da izraža temeljna občutja sveta v njegovi pestrosti in bogastvu, hkrati pa je zelo osebna, pogosto pričevanjska ali celo osebnoizpovedna.
Le nekaj let po izidu magistralnega epa Vrata nepovrata je pesnik pri isti založbi, pri novomeški Gogi, objavil obsežno in konceptualno izvirno pesniško zbirko Lunin koledar. Predstavil jo je v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, posnetem na daljavo. Ker je v zraku 3. december, ta veseli dan kulture, Prešernov in njegov rojstni dan, bo pesnik povedal kako besedo manj o zbirki in besedo več o svojem odnosu do Prešerna in še kaj. Nikar ne zamudite.

Spremljali bomo posnetke s koncerta ansambla za srednjeveško glasbo PER-SONAT, ki je bil dvajsetega avgusta letos v sklopu 38. Festivala Radovljica 2020. Spored z naslovom Orfej in moč glasbe je zajemal liturgično večglasje po napotkih iz traktata Musica enchiriadis iz 9. stoletja, večglasne skladbe iz Winchestrskega troparija, ki je nastal sredi 11. stoletja, srednjeveške uglasbitve Horacijevih od in Davidovo žalostinko za Savlom in Jonatanom Petra Abelarda. Pevske glasove so spremljala glasbila iz karolinškega obdobja, kakršne upodablja Utrechtski psalter.

Voltaire, s pravim imenom François-Marie Arouet, se je rodil leta 1694 v Parizu. Bil je sin premožnega notarja, ki mu je omogočil dobro srednješolsko izobrazbo pri jezuitih, pa vendar se je odpovedal nadaljnjemu študiju prava in raje pohajal po salonih bogate pariške aristokracije ter razkazoval svoj dar za humor in književnost. Zaradi ostrih kritik se je zameril dvoru, zato je moral večkrat v izgnanstvo. Voltaire je bil filozof, vendar je bolj znan kot satirični pisec in družbenopolitični kritik, ki se je zavzemal za popolno svobodo, s tem pa že nakazoval prihajajočo francosko revolucijo. Velik del svojega ustvarjanja je namenil napadom na Cerkev in zavzemanju za strpnost med ljudmi.
Roman Kandid ali Optimizem (1759) je nastal kot ostra satira na metafizični optimizem nemškega filozofa Leibniza. Voltaire ob dogodivščinah mladega Kandida in njegovih srečanjih z različnimi ljudmi pa predstavlja tudi tedanja temeljna razmišljanja o obstoju zla. A Kandid ni le pripoved o Kandidu in njegovih doživljajih ter preglednica tedanjih osrednjih filozofskih teorij o zlu, ampak tudi predstavitev Voltairovih osebnih stališč.

Prevajalec: Oton Župančič
Režiser: Marko Sosič
Interpret: Aleš Valič
Produkcija RAI-Radio Trsta A, 1999

Lazar se odpravlja domov je knjiga poezije Cirila Berglesa, eno njegovih zadnjih dokončanih del. Avtor, ki naj bi zbirko gradil dolgo in premišljeno, v njej z nežno melanholičnimi, a pomirjenimi toni reflektira predvsem minljivost in sklepanje življenjske poti. V pesmi Tujec odslikava globine posameznikove identitete. Interpretacija: Gregor Gruden.

V oddaji Za en bokal muzike bomo tokrat slišali posnetke pevcev in godcev, ki so leta 1990 zaigrali in zapeli v Vuhredu na Koroškem. Slišali bomo nekaj pripovednih pesmi različnih starosti, pa tudi kakšno plesno vižo.

V Komornem studiu predstavljamo posnetke koncertov raznovrstnih komornih zasedb umetnostne glasbe: od solističnih recitalov do komornih koncertov slovenskih zasedb in gostujočih mednarodno priznanih glasbenikov ter izbranih komornih orkestrov, ki nastopajo v Sloveniji ter izvajajo zanimive in inovativne koncertne sporede komorne glasbe. Programsko se poglobimo v radijske pogovore z glasbeniki – s solisti in komornimi skupinami, predstavimo zgodovinsko pomembne glasbene teme v razvoju komorne glasbe in skladatelje, ki se posebej posvečajo komorni glasbi. Oddaja je namenjena tudi predstavitvi novih glasbenih izdaj na nosilcih zvoka s komorno glasbo ter knjižnih publikacij o komorni glasbi in napovedim odmevnejših glasbenih dogodkov, posvečenih komorni glasbi.

V poetičnem tkanju se travmatični dogodek iz otroštva izrisuje s stopnjevano ostrino in grozo, ki pa vodi v odpuščanje in pomiritev.

Dramaturginja Vilma Štritof
Režiser Aleš Novak
Tonska mojstra Metka Rojc, Staš Janež
Avtorica izvirne glasbe Hana Maršič
Glasbenika Matija Terlep, Matjaž Sekne

Sončna ličkarica Meta Vranič
Zvezdna ličkarica Ljerka Belak
Črna ličkarica Milena Grm
Beli mož Marko Simčič
Brat Jurij Brane Grubar
Sestra Angela Barbara Krajnc
Angela otrok Tanja Žagar
Jurij otrok Aljaž Begoš
Upravnica kopališča Maja Boh
Jezuit Pavle Ravnohrib
Pisar Grega Čušin
Angelov glas Bojan Jurjevčič

Traja 45' 30"
Uredništvo igranega programa
Posneto v studiih Radia Slovenija septembra 1997

Glasbena medigra

V oddaji Glasba 20. stoletja predvajamo glasbo avstrijskega skladatelja Antona Weberna, ki je bil poleg Arnolda Schönberga in Albana Berga član tako imenovane Druge dunajske šole, skladateljske usmeritve, ki je na začetku 20. stoletja močno razburkala glasbene tokove.

V tej dunajski trojici je bil Anton Webern prvi, ki se mu je uspelo popolnoma odmakniti od glasbenega jezika pozne romantike in neoklasicizma. Ustvaril je nove glasbene oblike, ustrezajoče novemu zvočnemu jeziku, ki je temeljil na dosledni izpeljavi tako imenovane »klangfarbenmelodie«, melodije, ustvarjene z barvo tonskega zvena. Na osnovi dvanajsttonske tehnike je gradil tonske strukture, za katere so značilni oblikovanje detajlov, ekonomičnost sredstev in disciplina.

Za Ta veseli dan kulture, Prešernov rojstni dan, smo iz radijskega arhiva izbrali nekaj Prešernovih pesmi v interpretaciji slovenskih pesnikov: Toneta Pavčka (Zdravljica), Marka Kravosa (Pod oknam), Ivana Minattija (Kar je, beži), Vinka Möderndorferja (Čez tebe več ne bo, sovražna sreča!), Marjana Strojana (Magistrale Sonetnega venca), Andreja Brvarja (Kupido, ti in tvoja lepa starka), Nika Grafenauerja (Nič ga kot pesnika ne razodeva), Vena Tauferja (Glosa) in Cirila Zlobca (Pevcu).