Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

"Pot na greben, kjer gnezdijo pogledi" je naslov ene novejših pesmi Marija Čuka, pesnika in pisatelja, doma iz Doline pri Trstu. Zdaj živi na slovenskem Krasu. Ozračje teh krajev je začutiti tudi v pesmi.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

V ciklu Skladatelj tedna se posvečamo angleškemu skladatelju dvajsetega stoletja Cyrilu Scottu. Scott se je rodil leta 1879 in je umrl leta 1970 pri enaindevetdesetih. V mladosti so ga slavili kot enega najbolj naprednih britanskih skladateljev nove generacije. Dosegel je mednarodni sloves, a je zanimanje zanj nepričakovano zamrlo kmalu po vrhuncu slave v dvajsetih letih preteklega stoletja. V poznejših desetletjih je tišino prekinila le občasna radijska oddaja ali čestitka ob življenskem jubileju. Poleg tega so njegovo ime večinoma povezovali le z vrsto nepomembnih salonskih miniatur, s katerimi so založniki poskušali zbuditi zanimanje za njegova tehtnejša in bolj reprezentativna dela. A Scott je napisal veliko izredno obsežnih skladb in sodi med najbolj plodovite skladatelje svojega časa. Njegov opus obsega štiri opere, baleta Karma in Ples rdeče smrti, vrsto orkestrskih skladb, med katerimi so štiri simfonije, simfonična pesnitev Nesreča na morju, uverture k gledališkim igram Mauricea Maeterlincka, Rapsodija in jutranja pesem Aubade. Šele v zadnjih letih so nastali posnetki Scottovih koncertov za razne solistične instrumente, kot so klavir, violina, violončelo, oboa in čembalo, njegova zborovska glasba pa je še vedno skoraj neznana.

Oddajo namenjamo ruski violinistki Ingi Ulokini, ki že več kot dvajset let živi in umetniško deluje v Sloveniji. Posveča se komornemu muziciranju, poučevanju in snovanju didaktičnih iger za mlade violiniste ter vodenju mednarodnega tekmovanja mladih violinistov Oscar Rieding. Z umetnico se je o njeni umetniški poti pred dvema letoma pogovarjala Polona Kovačič.

Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na svetu in tudi v vesolju je vse v nastajanju in minevanju. Tega seveda mi, omejeni s kratkostjo svojega bivanja, ne zaznamo s preprostimi čutili. To velja tudi za kraški svet, za kraške jame, ki nastajajo in izginjajo v večnem ritmu sprememb narave. Naš kras, prevotlen s tisočerimi jamami, podzemnimi prostori in ponikalnicami, je dal ime kraškim pojavom povsod po svetu.

V oddaji bomo gostili plesnega zgodovinarja, kritika in publicista Roka Vevarja. Že desetletja spremlja soobne scenske prakse in piše o njih, še posebno o področju sodobnega plesa, njegovi zgodovini in številnih odvodih. Je ustanovitelj posrečeno naslovljenega Začasnega slovenskega plesnega arhiva in član mednarodne plesne mreže Nomad Dance Academy. V svoji prejšnji knjigi je popisal in kontekstualiziral slovensko sodobnoplesno publicistko prve polovice 20. stoletja, njegova zadnja knjiga Ksenija, Xenia: Londonska plesna leta Ksenije Hribar 1960?1978 pa je izšla v sozaložništvu Zavoda Maska, Javnega sklada za kulturne dejavnosti in mreže Nomad Dance Academy. V knjigi, o kateri teče pogovor v oddaji, se Vevar posveča Kseniji Hribar oziroma širšemu kontekstu šestdesetih in sedemdesetih let 20. stoletja, ki jih je plesalka in koreografinja preživela v Londonu, takratni kulturni metropoli, govorili pa bomo tudi o vplivu njenih izkušenj na profesionalizacijo slovenske sodobnoplesne scene.

Glasbena medigra

Veliki jazzovski orkestri (big bandi) so v zgodovini odigrali pomembno vlogo. Od poznih dvajsetih letih 20. stoletja so se obdržali vse do danes. Prisluhnite zgodbam iz preteklosti in tudi sodobnim jazzovskim orkestrom.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

Na programu, ki ga bo vodila glasbena direktorica Simfoničnega orkestra mesta Birmingham Mirga Grazinyte - Tyla, bo glasba Poljaka in Rusa, ki sta oba imela in imata močno povezavo z Dmitrijem Šostakovičem. Poslušali bomo glasbo za godala, Drugo simfonijo Mieczslawa Weinberga in baletno suito Carmen za godala in tolkala, ki jo je Rodion Ščedrin napisal za svojo ženo, veliko primabalerino Bolšoj teatra Majo Plisecko, delo pa temelji na Bizetevi operi Carmen.

Prešeren je ustvaril estetiko slovenskega jezika. Šele on je pokazal, kako slovenščina zveni in ji na ta način omogočil, da je v celoti zaživela. Tega niso storili ne njegovi predhodniki, kolikor jih je bilo, pa tudi ne prevajalci Biblije. Prešeren tako ni samo velik pesnik, ampak tudi velik jezikovni delavec. O odločilnosti Prešernove poezije za razvoj slovenskega jezika in jezikovnih temeljih, ki so jo omogočili, smo se pogovarjali z akademikom prof. dr. Jankom Kosom (ponovitev pogovora).

Gospe in gospodje, vabimo vas k poslušanju skladbe O ignis, ki jo je po sekvenci Hildegarde Bingenske obdelal sodobni švicarski skladatelj in violinist Paul Giger.

Fran Milčinski je pravljico Desetnica napisal po ciklični ljudski baladi, ki izvira iz poganskega verovanja, da desetina vsega pridelanega, ulovljenega ali rojenega pripada višji sili. Izročilo o desetništvu se je ohranilo predvsem pri Slovanih, Baltih in Ircih. Domneva se, da so ponekod res žrtvovali tudi otroke, pozneje pa so tako žrtvovanje nadomestili s tem, da so desetega otroka izgnali ali oddali Cerkvi. Zgodbo o mladi desetnici v našem prostoru poznamo v več različicah: v nekaterih je grajska, v drugih kmečka hči. Vsem pa je lasten motiv prstana, ki ga mati zamesi v kruh in ki dokončno določi desetničino usodo. Desetnica ima sposobnost posebnega razumevanja narave in živi v sozvočju z njo.
Pravljico bo brala Nina Ivanič.

Cikel Iz nekoč v danes: Pravljice iz zapuščine Frana Milčinskega je koprodukcijski projekt 3. programa Radia Slovenija in Lutkovnega gledališča Ljubljana v sodelovanju s pesnico, pisateljico in pripovedovalko Anjo Štefan.

Pred 110. leti se je rodila ameriška pesnica Elizabeth Bishop, ki sodi med najpomembnejše ameriške pesnike 20. stoletja. Bila je premožna in je veliko potovala. Njena poezija je polna opisov potovanj in krajev, ki si jih je ogledovala. Za Elizabeth Bishop je tudi značilno, da se v poeziji ni izpovedovala, temveč se je pretanjeno osredotočala na vtise, ki jih je nanjo napravil stvarni svet. Njene podobe so natančne in odsevajo njeno duhovitost in izrazit moralni čut. Prevedla sta jih Veno Taufer in Primož Čučnik.

Muzikal The Sound of Music (v prevodu Moje pesmi moje sanje), ki ga je navdahnila knjiga »Hvalnica družine Trapp« Marie Auguste Trapp, je s svojimi evergreeni postal že klasika. Razlog za njegove neskončne odrske postavitve, pa tudi za filmsko različico ne tiči le v »šarmu«, ampak se skriva predvsem v tematiki, ki jo scenarij ob melodramatskih tonih »opeva«.

v oddaji predvajamo posnetke skladb, ki smo jih za naš arhiv posneli s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija in drugimi priznanimi slovenskimi orkestri.

Za Literarni večer smo izbrali radijsko priredbo romana Frana Saleškega Finžgarja Pod svobodnim soncem. Finžgar se je rodil leta 1871 v Doslovčah pri Breznici na Gorenjskem v družini kajžarja in krojača. Po študiju bogoslovja je služboval po raznih krajih, po prvi svetovni vojni pa kot župnik v Ljubljani. Umrl je leta 1962. Pisal je črtice, novele, kmečke povesti in drame ter romane. Roman Pod svobodnim soncem je edino Finžgarjevo delo s področja zgodovinskega pripovedništva in je v njegovem pisateljskem delu nekaj posebnega; vanj je vključil tudi narodno prebudno in obrambno idejo. Vabimo vas k poslušanju oddaje, ki smo jo posneli leta 1983; priredbo je pripravil France Vurnik.

Vpogled v glasbeno sodobnost, novi posnetki, predstavitve zasedb, poglobljeni tematski pregledi in portreti tujih in domačih skladateljev, klasikov sodobne glasbe in najmlajših ustvarjalcev.

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.