Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Elisabeth Bishop, ameriška pesnica in avtorica kratkih zgodb, je živela med letoma 1911 in 1979. Kritik Dwight Garner je menil, da je bila najbolj nadarjena pesnica dvajsetega stoletja. Pesem Ena umetnost je prevedel Veno Taufer. Interpretirala jo je dramska igralka Nataša Barbara Gračner.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Charlesa Ivesa bi lahko označili za vizionarja, ki si je ustvaril možnosti za svoboden razvoj umetniškega izraza, ne oziraje se na akademsko, konservativno glasbeno smer. Po končanem študiju kompozicije na akademiji Yale leta 1898 se je zaposlil kot zavarovalniški agent. V New Yorku, kjer je delovalo njegovo podjetje, je do leta 1902 služboval tudi kot organist, potem pa dokončno opustil misel na poklicno glasbeno kariero.

Za Združene države Amerike je značilna tradicija različnih skrajnih gibanj in oboroženih skupin. Po podatkih nevladne organizacije, ki si prizadeva za uveljavitev državljanskih pravic SPLC (Southern Poverty Law Center), je lani v ZDA delovalo 566 takšnih skupin. Čeprav puščajo dolgo sled nasilja, jih šele zadnja obveščevalna poročila opredeljujejo kot grožnjo domačega terorizma. Prelomnico je prinesel januarski vdor množice podpornikov nekdanjega predsednika Donalda Trumpa v poslopje Kapitola v Washingtonu. V njem so aktivno sodelovali tudi pripadniki oboroženih skupin. A prav kapitolska vstaja obenem prinaša dobro ilustracijo razlogov za takšen zgodovinski razmah skrajnih idej in oboroženih skupin, ki jih skušajo uveljaviti. To, kar večji del ZDA vidi kot poskus rušenja demokratičnega sistema, vse prej kot zanemarljivi del Američanov razume kot odraz ljubezni do svobode in domovine. Kot spodleteli poskus reševanja »prave« Amerike.

Danes v oddaji prepevajo mladi pevci iz Osnovne šole Franceta Bevka v Tolminu. Pod vodstvom zborovodkinje Barbare Kôvačič pojejo pesmi, ki so jih prepevali na zadnjih treh državnih tekmovanjih otroških in mladinskih pevskih zborov v Zagorju ob Savi leta 2014, 2016 in 2018. One tri naranče Ambroža Čopija, Cvilimožek Rada Simonitija, Otroški punt in Zmaj Direndaj Patricka Quaggiata, Abule babule Andreja Makorja, Slišala sem ptičko pet Tomaža Habeta, Hedge Roses Franza Schuberta, Lastavica Marija Kogoja, Spokojnoj noči Dmitrija Kabalevskega in kresna kolednica Bog daj, Bog daj, dobro večer.

Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Bogo Leskovic se je rodil na Dunaju 29. novembra leta 1909. Glasbo je študiral na ljubljanskem konservatoriju, potem pa še na akademiji na Dunaju v razredu za violončelo in kompozicijo. Sprva se je uveljavil kot violončelist in je prejel celo Kreislerjevo nagrado ter bil uspešen tudi kot solist. Bil je tudi kandidat za orkester Dunajskih filharmonikov in je kot substitut v tem slovitem orkestru nekajkrat tudi igral. Kmalu pa je izbral drugo pot in segel po dirigentski palici. V to usmeritev ga je na dunajski akademiji uvedel avstrijski dirigent Joseph Krips. Ob študiju violončela in dirigiranja pa se je Leskovic že na konservatoriju v Ljubljani pri Slavku Ostercu in pozneje na Dunaju pri Josephu Marxu ukvarjal tudi s komponiranjem.

Želite biti seznanjeni z aktualnim filmskim dogajanjem doma in po svetu, in tudi kritiško slediti tekočemu filmskemu sporedu?

Chariots of Fire (v prevodu Ognjene kočije) režiserja Hugha Hudsona je britanski zgodovinski dramski film iz leta 1981. Temelji na resnični zgodbi dveh atletov na poletnih olimpijskih igrah leta 1924: škotskega kristjana Erica Liddella, ki tekmuje za slavo svojega Boga, in angleškega juda Harolda Abrahamsa, ki tekmuje za preseganje predsodkov.

Leta 1957 je skladatelj Gunther Schuller z izrazom Third Stream / Tretji tok / Tretja smer označil glasbeni žanr, ki združuje klasično glasbo in jazz. Pripravlja Hugo Šekoranja.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

V formi polurnega portretnega intervjuja predstavljamo ugledne slovenske intelektualce in znanstvenike vseh generacij s področij humanistike, družboslovja in eksaktnih ved – od čiste filozofije do fizike osnovnih delcev.

V oddaji Recital predvajamo posnetek koncerta, ki je potekal 25. marca v Centru umetnosti in kulture v Luganu v Švici. Nastopili so violinista Stefan Zientek in Nikita Geller, violistka, Neasa Ní Bhriain, violončelist Friedrich Thiele in pianist Can Çakmur. V njihovi izvedbi bomo poslušali Sonato za violončelo in klavir v a-molu, D 821, »Arpeggione« Franza Schuberta, Klavirski trio št. 1 v g-molu Sergeja Rahmaninova in Klavirski kvintet v f-molu, op. 34 Johannesa Brahmsa.

Aktualno likovno dogajanje, predvsem v Sloveniji, v obliki pogovorov z umetniki, kustosi in strokovnjaki, objavljamo tudi strokovna besedila in občasno opozorimo na večje likovne dogodke v tujini.

Pesnik in pisatelj Gustav Strniša je večji del svojega opusa posvetil mladini. Svoja dela je objavljal v mesečnikih, v priložnostnih publikacijah, v Ljubljanskem zvonu, sodeloval pa je tudi pri mladinskih oddajah na RTV Slovenija. Nocoj bomo prisluhnili njegovi pravljici Pomladna svatba.

Še vedno smo v poletju leta 2020. Pripovedovalci so zbrani v eni od hiš pod Rožnikom in besedo prevzema Lauretta. Lauretta je ob prvem valu v hotelu ob smučišču pripovedovala "kratko, tragično enodejanko o zadnjih mesecih življenja ostarele dame", vendar ne brez humornih iskric. Tudi tokrat je podobno. Zgodbo Ded bi lahko podnaslovili "kratka tragična enodejanka o zadnjih dneh življenja hudobnega starca". V pripovedovalko Lauretto sta se vživeli pisateljica Živa Škrlovnik in dramska igralka Asja Kahrimanović.
Glasbena oprema, Darja Hlavka Godina, ton in montaža Matjaž Miklič in Gal Nagode, režija Ana Krauthaker in Špela Kravogel.

Povabilo na koncert je tematsko uglašeno s Petkovim koncertnim večerom, občinstvo povabi k poslušanju s skladbami, ki se glasbeno navezujejo na koncertni večer.

Vabimo vas k poslušanju posnetka spletnega koncerta SMS 5, koncerta iz abonmajskega cikla Samih mogočnih skladb Orkestra Slovenske filharmonije, ki je potekal sinoči v Cankarjevem domu.
Orkester Slovenske filharmonije se je s tem koncertom tudi prvič po dolgem času v polni postavi vrnil na veliki oder Gallusove dvorane, gostil pa je dva svetovno priznana umetnika: nemškega violončelista Maximiliana Hornunga in dirigenta Valentina Urjupina. Naslov sinočnjega koncerta, ki je bil zaupan Urjupinovi taktirki, je bil Nekoč, v morskem kraljestvu … in je namigoval na sklepno skladbo koncerta Mala morska deklica Alexandra Zemlinskega. Poleg tega pa sta bili na sporedu še dve skladbi: Koncert za violončelo in orkester št. 2, op. 126 Dmitrija Šostakoviča in Foxtrot iz suite Če se pleše Marija Kogoja.

Dragi poslušalci, vabimo vas v družbo Zbora in Orkestra Nizozemskega radia, natančneje: moškega dela zbora in nekaterih članov orkestra ter pianista Ramona van Engelnhovna in dirigenta Benjamina Goodsona.
Novembra lani so v Tivoliju v Utrechtu uzvočili privlačen in zanimiv program:
Hvalnice sv. Antona Padovanskega, Francisa Poulenca in njegove Tri novelete,
tri skladbe Franza Schuberta: V sedanji preteklosti, Podoknico in Pesem duhov nad vodami
ter Debussyjeve Podobe in skladbo Štoparica in specialka, op. 15 Samuela Barberja: vsi naslovi so v prostem prevodu.
Na prvi pogled nezdružljiva dela se iz različnih zornih kotov dotikajo istega presečišča: človeške duše. Rdeča nit se razvija iz uglasbene poezije, dotika pa se tako Goethejeve primerjave duše z vodo kot tudi duše padlega vojaka v poeziji Stephena Spenderja in glasbi Samuela Barberja.

V oddaji se posvečamo predvsem ključnim jazzovskim osebnostim, ki so zaznamovali zgodovino jazza. Raziskujemo pa tudi povezave jazzovske glasbe z drugimi umetnostmi – od slikarstva, fotografije do literature.