Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci Uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci Uredništva za resno glasbo.

Gerald Zschorsch se je rodil leta 1951 v vzhodni Nemčiji. Zaradi odkrito protisovjetske drže so ga v mladosti večkrat aretirali. Leta 1974 so ga izgnali iz NDR in naselil se je v Zahodni Nemčiji. Prvo pesniško zbirko z naslovom Samo nikar ne mislite, da sem žalosten je izdal leta 1981 in bil zanjo nominiran za nagrado Ingeborg Bachmann. Njegova poezija je odrezava, trpko kritična, samotarsko distancirana, včasih polna protislovij. Taka je tudi njegova pesem Polje pred bitko. Prevedla jo je Tesa Drev Juh, interpretira jo dramski igralec Jernej Kuntner.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci Uredništva za resno glasbo.

Balakirjev je bil edini profesionalni glasbenik v okviru amaterske peterke. Sicer ni nikoli študiral kompozicije, ker se mu je, po njegovih besedah, skladanje glasbe zdelo "samoumevno in logično". Nesebično je pomagal glasbenim kolegom, popravljal njihova dela, jih usmerjal in dirigiral premierne izvedbe njihovih del, ki jih je prirejala Svobodna glasbena šola. Zaradi njegove vsesplošne angažiranosti je njegovo glasbeno ustvarjanje pogosto trpelo in včasih je minilo tudi več let, preden mu je uspelo dokončati delo.

Gostja oddaje je slovenska saksofonistka Maja Lisac Barroso, ki živi in umetniško deluje v Švici. Umetnica se izraža v različnih glasbenih slogih, veliko nastopa kot solistka in v različnih komornih zasedbah, med njimi so Godalni kvartet Basel, Maja Lisac kvartet saksofonov, flamenco ansambel in duo z ukrajinskim pianistom Andriyem Draganom. Z argentinskim bandoneonistom Marcelom Nisinmanom jo veže dolgoletno prijateljstvo in sodelovanje. Lani sta izdala tango ploščo z naslovom Luft – Air, ki jo predstavljamo v oddaji. Vabljeni k poslušanju.

Oddajo namenjamo glasbi ruskega skladatelja Nikolaja Andrejeviča Rimskega - Korsakova, ki je bil član znamenite ruske peterice skladateljev. Bil je velik mojster orkestracije, svoja največja dela pa je ustvaril na področju opere in programske simfonične glasbe. Med njegove najbolj priljubljene skladbe sodi simfonična pesnitev Šeherezada, ki jo je napisal leta 1888 po navdihu zgodb iz zbirke Tisoč in ena noč. Delo ima štiri stavke: Morje in Sinbadova ladja, Zgodba o princu Kalendarju, Ljubezen med princem in princeso ter Slavnost v Bagdadu – Brodolom.

Trideset let ni dolga doba, a dovolj za dozorelost. To velja tako za človeka kot za družbene organizme, kakršen je tudi država. Tridesetletnica je hkrati priložnost, da z razumne razdalje razmislimo o času, ki je minil, in uredimo razmislek o našem ravnanju v času, ki postaja zgodovina.

Festival radikalnih teles Spider je junija potekal v svoji jubilejni deseti izvedbi. Zaporedje števk 1 in 0 so razumeli kot osnovo binarnega sistema, tega pa kot bazo digitalnosti, ki predstavlja podstat konceptu letošnjega festivala. Z geslom "Spet, nikdar enako" so umetniki iz lanske izvedbe letos vnovič dobili priložnost tematizirati radikalno telo. O tem, kako so se tega lotevali in kaj nam je letošnji Spider ponudil, je več zbral Matic Ferlan. Vabimo vas k poslušanju!

Glasbena medigra

Veliki jazzovski orkestri (big bandi) so v zgodovini odigrali pomembno vlogo. Od poznih dvajsetih letih 20. stoletja so se obdržali vse do danes. Prisluhnite zgodbam iz preteklosti in tudi sodobnim jazzovskim orkestrom.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

Glasbeni direktor Francoskega nacionalnega orkestra Cristian Măcelaru je koncert 24. septembra lani na Francoskem radiu v Parizu odprl s Preludijem k Favnovemu popoldnevu Clauda Debussyja, ki nas navdušuje že več kot 120 let. Redka Druga simfonija Camilla Saint-Saënsa, delo takrat mladega štiriindvajsetletnega skladatelja, je sklenila program, med oba francoska glasbenika pa je bil umeščen Sergej Rachmaninov, čigar vrhunski Drugi koncert za klavir in orkester je poustvaril pianist Benjamin Grosvenor.

Nenavadno se sliši, da je poučevanje slovenščine v Bosni lažje kot v Sloveniji, vendar izkušnje Barbare Hanuš to potrjujejo. Vsestranska strokovnjakinja, ki desetletja navdušuje za branje različne generacije otrok, pa tudi odraslih, ravnokar končuje devetletno poučevanje dopolnilnega pouka slovenskega jezika in kulture v Banjaluki. Kot pravi, je zanimanje za slovenščino v Bosni veliko tudi iz pragmatičnih razlogov, učni načrt je lahko sama določila, avtoriteta učitelja pa je v tamkajšnjem okolju nekaj samoumevnega. V torkovih Jezikovnih pogovorih nam bo predstavila svoje izkušnje in primerjala slovensko in bosansko učno okolje. Ob 18.00 na programu Ars.

Dragi poslušalci, vabimo vas na istrske, rezijske in beneške obronke - s priredbami ljudskih pesmi v izvedbi Akademskega zbora Tone Tomšič, Komornega zbora Nova Gorica in Mešanega zbora Hrast Doberdob.

Glasbena medigra.

Konec prejšnjega tedna je umrl priljubljeni in mednarodno uveljavljeni avtor Josip Osti. Njegov opus je zavidljiv. Obsega več kot trideset pesniških zbirk, sedem proznih del in veliko knjig esejev, literarnokritiških in publicističnih besedil. Uredil je tudi več antologij slovenske in bosanskohercegovske poezije in proze ter prevedel približno devetdeset knjig in petnajst iger slovenskih avtorjev. V slovenskem jeziku je ustvarjal od leta 1995, v zadnjem času pa je bil posebno prepoznaven po svojih zbirkah haikujev. V spomin nanj smo za nocoj izbrali nekaj pesmi iz njegove osme v slovenščini napisane pesniške zbirke Na križu ljubezni (Litera, 2009). Osti v njej tematizira svojo večno temo - zlivanje ljubezni in smrti, in sicer z nekoliko širšim in pogosto tudi k naraciji usmerjenim avtorskim zamahom.

Danes in prihodnjič bomo v družbi muzikala, za katerega je glasba nastajala več desetletji in predvsem ni nastajala z namenom, da bi se nekega dne zlila v muzikal. Glasba je bila uspešna, še preden je postal uspešen muzikal Mamma Mia. In za uspešnost muzikla gre zasluga scenaristki Catherine Johnson, ki ji je ob pomoči moškega dela zasedbe ABBA uspelo iztisniti prisrčno zmedenost zgodbe, ki nas drži v napetem pričakovanju vse do presenetljivega konca. Da se je glasba skladala z zgodbo, pa sta poskrbela Benny Andersson in Bjorn Ulvaeus, oba nekdanja člana skupine ABBA, ki sta za ta glasbeni podvig priredila besedila songov.

V oddaji predvajamo posnetke skladb, ki smo jih za naš arhiv posneli s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija in drugimi priznanimi slovenskimi orkestri.

Kdo danes ne pozna Marcela Prousta, gospoda z magdalenicami, kot ga je poimenovala avtorica oddaje Nina Gostiša? Ob 150. obletnici rojstva tega malega velikana (čeprav je meril samo 168 centimetrov, so številni o njem govorili, da je visok), se avtorica sprehodi po treh od sedmih romanov njegovega monumentalnega ciklusa Iskanje izgubljenega časa: V Swannovem svetu, V senci cvetočih deklet in Spet najdeni čas - prevedla jih je Radojka Vrančič, izhajali pa so pri Cankarjevi založbi in Državni založbi Slovenije.
"In komaj sem prepoznal okus po koščku magdalenice, pomočene v lipov čaj, ki mi ga je dajala teta (...), že se je stara siva hiša ob cesti, v kateri je bila njena spalnica, prislonila kot gledališka kulisa na malo vrtno krilo, ki so ga prizidali na zadnji strani za moje starše (...); in s hišo se je prikazalo tudi mesto ob vseh urah od jutra do večera in ob vsakem vremenu, Glavni trg, kamor so me pošiljali pred kosilom, ulice, kamor sem hodil po opravkih, steze, po katerih smo se sprehajali ob lepem vremenu ..."

Poslušamo naslovno skladbo Verzi za vibrafon, zraven pa še dve obširnejši meditaciji: Duo za klavir in tolkala ter Severna obala.

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.