Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Wolfgang Amadeus Mozart: Concertone za dve violini in orkester v C – duru, K 190
Izvajalci: David Ojstrah, violina; Igor Ojstrah, violina in Berlinski filharmoniki

Francis Poulenc: Sonata za violončelo in klavir, FP 143
Izvajalca: Karmen Pečar, violončelo in Gottlieb Wallisch, klavir

Claude Debussy: Dve arabeski in Ciganski ples
Izvajalec: Jacques Rouvier, klavir

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov

Carl Philipp Stamitz: Koncert v Es – duru za klarinet in orkester
Izvajalci: László Horváth, klarinet; Komorni orkester Franz Liszt iz Budimpešte in dirigent János Rolla

Frédéric Chopin: Balada št. 4 v f –molu, op. 52
Izvajalec: Petar Milić, klavir

Marjan Strojan je za svoje prevajalsko delo prejel kar dve Sovretovi nagradi, za pesniško zbirko Parniki v dežju pa leta 2010 Veronikino nagrado. Skupno je sicer izdal osem pesniških zbirk. Zadnja je izšla leta 2019 in ima naslov Hribi, oblaki, lepe pozdrave.

Gabriel Fauré: Fantazija za flavto in klavir, op. 79
Izvajalca: Irena Grafenauer, flavta in Michael Grandt, klavir

Ernest Chausson: Kvartet v c - molu, op. 35
Izvajalec: Godalni kvartet Tartini

Vincent d'Indy: Simfonija na francosko gorsko pesem za klavir in orkester,op. 25
Izvajalci: Gabriella Torma, klavir; Budimpeštanski Filharmoniki in dirigent Tamás Pál

Posnetki iz najnovejše jazzovske produkcije, kot tudi zgodovine jazza.

Za časa življenja je bil uveljavljen organist, pedagog in skladatelj, pozneje pa skoraj pozabljen glasbeni ustvarjalec. Zaslužen je bil tudi za prenovo učnih načrtov na italijanskih konservatorijih v 19. stoletju in za prenovo orgel kot koncertnega instrumenta. Najprej je deloval kot organist in kot tako imenovani maestro da capella v katedrali v Comu, zatem je kljub pomanjkljivi formalni izobrazbi iz orgel postal učitelj orgel na neapeljskem konservatoriju, leta 1995 učitelj kompozicije in direktor konservatorija v Benetkah, od leta 1902 je deloval na bolonjskem, od leta 1916 na rimskem konservatoriju. Bil je tudi eden prvih italijanskih organistov, ki se mu je kot koncertantu uspelo uveljaviti v tujini.

Dr. Andrej Blatnik, slovenskim bralcem dobro poznan kot avtor romanov, kratkih in kratkih kratkih zgodb, je tudi avtor knjige Pisanje kratke zgodbe. Od prvopisa do natisa, ki je doživela kar tri ponatise. Tokrat zato z njim o zakonitostih, pasteh in čarih kratke zgodbe in tudi o tem, da imamo Slovenci prav po zaslugi javnega radia skupni ne le knjižni, pač pa tudi slušni jezik.

Kratka glasbena medigra

V oddaji Arsove spominčice poslušajte skladbe z violinistom Vladimirjem Škerlakom, ki je bil v sezoni 1959/1960 koncertni mojster Orkestra Radia Ljubljana. Vladimir Škerlak je študiral violino na ljubljanski Akademiji za glasbo pri profesorju Leonu Pfeiferju, tretjo stopnjo študija je končal leta 1963 pri profesorju Igorju Ozimu, izpopolnjeval pa se je na moskovskem glasbenem konservatoriju Čajkovskega pri violinistu Leonidu Koganu. Leta 1966 je osvojil prvo nagrado na mednarodnem tekmovanju v Sieni, leta 1968 pa je za umetniške dosežke prejel tudi nagrado Prešernovega sklada. V oddaji Arsove spominčice poslušajte skladbe, ki jih je Vladimir Škerlak izvedel kot komorni glasbenik in kot solist: 3. in 4. stavek Sonate za violino in klavir št. 7 v c-molu, op. 30, št. 2, Ludwiga van Beethovna, 1. stavek Godalnega kvarteta št. 2 v a-molu, op. 13, Felixa Mendelssohna - Bartholdyja in 1. stavek Godalnega kvarteta št. 1 v c-molu, op. 51, Johannesa Brahmsa, ki ju je posnel z radijskim godalnim kvartetom, ter Fantazijo za violino in orkester v g-molu, op. 24, Josefa Suka. Oddajo, ki jo je pripravila Tjaša Krajnc, bomo ponovili v četrtek, 12. avgusta ob 5.05.

Zabavna radijska igra je nastala po satirični zgodbi znanega češkega pisatelja in poznavalca človeške nravi Karla Čapka. Igra je ena tistih, ki smo jih izbrali v čast slovenskega predsedovanja med avtorji iz držav članic Evropske unije.

Prevajalka Zdenka Jerman
Prirejevalec Mirče Šušmel
Dramaturg Pavel Lužan
Režiserka Elza Rituper
Tonski mojster Jure Culiberg
Glasbena opremjevalka Larisa Vrhunc

Sodnik Jože Mraz
Hejda Marko Simčič
Opekar Vašek Slavko Cerjak

Traja 17' 53''
Uredništvo igranega programa
Posneto v studiih Radia Slovenija aprila 1992

Glasbena medigra

V prenesenem pomenu lahko govorimo o svetu znanosti, tehnike, vesolja, jezika, vzgoje, prava, matematike, preteklosti ...

Glasbena medigra

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

V oddaji se bomo spomnili skladatelja Béle Bartóka in njegovih del za glas in klavir, ki jih je ustvaril lepo število. V večino od njih je vtkal elemente madžarske folklore in ljudske pesmi. Na njegovo zgodnje skladateljsko delo sta močno vplivala Franz Liszt in Richard Strauss, vendar je že v delih, ustvarjenih od leta 1903 dalje zaznati samosvojo usmeritev, ki se je je nato držal vse življenje.

RICHARD STRAUSS: DON KIHOT, FANTASTIČNE VARIACIJE NA VITEŠKO TEMO, OP. 35

Violončelo: YO YO MA
Orkester: BOSTONSKI SIMFONIČNI ORKESTER
Dirigent: SEIJI OZAWA

\t

Če rečemo 'Deveta simfonija', potem imamo v mislih Beethovnovo simfonijo, če govorimo o 'Nedokončani simfoniji', potem je to lahko samo Schubertova, če pomislimo na 'Deseto simfonijo', potem je to zanesljivo Šostakovičeva. To simfonijo smo izbrali za današnjo oddajo »Čas, prostor in glasba«. V njej so bila v času nastanka - 'skrivna sporočila'.

Glasbena medigra

Robert Hass, ki je letos praznoval osemdeset let, danes velja za enega največjih še živečih ameriških pesnikov. Njegovo življenje in delo sta povezani z zahodno ameriško
obalo. Hass je izdal vrsto pomembnih in nagrajenih pesniških zbirk. Njegove pesmi večkrat spominjajo na kramljanja iz vsakdanjega življenja, spisane pa so v jasnem in preprostem jeziku. Izbrali smo tri njegove pesmi: Meditacija pri Lagunitasu, Izvor mest, Privilegij bivanja.

Grški patos, ujet v francoske šansone.

John Tilbury, pianist stare dobre instrumentalne obrti in intelektualne, tudi politične misli, je od šestdesetih let eden najpomembnejših interpretov del ameriških in eksperimentalnih skladateljev. Je eden tistih glasbenikov, ki se umikajo iz specializacije in iščejo vsestranskost, celovitost glasbenega delovanja, kar pomeni igranje, raziskovanje glasbila, več glasbil, skladanje, sprotno ustvarjanje glasbe, njen premislek. Ob poslušanju novejših posnetkov pianista se bomo srečali zlasti z dvema za Tilburyja ključnima skladateljema, Corneliusom Cardewom in Mortonom Feldmanom. Poslušali bomo del plošče The Tiger's Mind s Tilburyjevo izvedbo istoimenske skladbe Cardewa in del Feldmanove skladbe For John Cage, ki jo je John Tilbury nedavno posnel z violinistom Darraghom Morganom. Poslušali bomo tudi improvizacijsko zasedbo AMM, odlomek z zadnje, tridelne izdaje te edinstvene skupine, v kateri Tilbury deluje od začetka osemdesetih let.

Poslušamo novo in staro, domačo in tujo glasbo, obredno glasbljenje plošče Lanquidity Sun Raja in njegovega Arkestra iz leta 1978 v novem miksu in masteringu, prihajajoče plošče basista, skladatelja Oleja Mortena Vagana in Trondheim Jazz Orchestra ter vrtojbske zasedbe Nesesari Kakalulu, ki je pred kratkim izdala tretjo ploščo, pravo vokalnoinstrumentalno suito Pramada.

Posvečamo se tako zgodovini jazza kot najnovejšim jazzovskim izdajam.